Cvetlice s svojo nežno lepoto, fantastičnimi oblikami in
čudovitimi barvami že od nekdaj privabljajo in navdušujejo ljudi. V barvitosti
so najbolj razkošne med rastlinami in krasijo naše okolje od zgodnje pomladi pa
vse do pozne jeseni. Barvna raznolikost služi predvsem vzbujanju pozornosti in
privabljanju opraševalcev. Med mojimi pohajkovanji in opazovanji sem naletela
med njimi tudi na drugačne rože: križance, rože s cvetovi z različnimi
nepravilnostmi in tudi precej belih različic cvetlic, imenovanih albinčki.


Tokrat se bom osredotočila na cvetlice, med katerimi sem
našla nekaj belih različic, pri katerih je bel samo cvet, zato se ločijo od njihovih drugih cvetočih
različic. Te imajo običajno drugo barvo cveta. Ta pojav imenujemo albinizem - pomanjkanje pigmentacije v
organizmu. Rastline z albinizmom se pojavijo, kadar zaradi
genske mutacije ne proizvajajo klorofila. Iz raziskav je razvidno, da so belo
cvetoče različice v naravi velikokrat šibkejše. Ko se to zgodi, je njihovo
življenje resno ogroženo, saj pigment, ki mu primanjkuje klorofila ne more
fotosintetizirati in se zato ne hrani ali raste. Do zdaj sem le pri
navadnih jetrnikih opazila, da so se njihove albinske različice na istem mestu pojavile tudi letos, drugih pa še nisem
uspela preverjati.
Pred tremi leti sem ob Zali odkrila prvo pravo albino
cvetlico. To je bila bleda naglavka. Njeni
cvetovi so vedno rumenkastobeli in ima kratke, široke, zelene stebelne liste.
Ta pa je bila cela brez barvila.
Najprej so me z belimi cvetovi v Javorniku presenetile spomladanske torilnice. Poznamo jih po
živo modrih cvetovih. Se pa barve nekoliko spreminjajo skozi čas cvetenja.
Cvetovi so sprva rožnati, sčasoma pa postanejo modri. Belo pa sem letos opazila
tudi na Križni gori.
Dobra opazovalka in poznavalka narave je tudi notranjska novinarka Maruša Mele Pavlin.
Tudi ona preživi veliko prostega časa v naravi. Prav ona je lani prva odkrila
bele navadne jetrnike. Njihova
osnovna barva je modro vijolična. Rastejo nad Martinjakom.
Letos pa je ob posušenem potoku v Martinjaku opazila tudi
bele morske čebulice, ki so vedno
svetlo modre barve. Seveda sem si morala tudi sama ogledati to najdbo in jo
fotografirati.
Konec aprila začne cveteti peterolistna konopnica. V gozdu jo hitro opazimo, ker je višja in njena
socvetja na
vrhu stebla sestavljajo veliki vijolični cvetovi. Letos pa sem v Rakovem
Škocjanu odkrila tudi nekaj belih.
V tem času začnejo po suhih, negnojenih travnikih cveteti
prve kukavičevke (divje orhideje). Pri nas je najbolj številčna navadna kukavica v vseh mogočih
vijoličnih barvah in škrlatnih odtenkih. Z dobrim opazovanjem se med njimi najde
od najbolj temno vijoličastih, nato preko vseh odtenkov prav do belih. Te sem
do zdaj videla štirikrat na Bločiških travnikih nad vasjo.
Na istih travnikih in ob istem času zacvetijo tudi stasite kukavice. Te
imajo škrlatne cvetove z vzorcem temnejših pik in črt. Belo sem odkrila
pred tremi leti na Slivnici, letos pa tudi na Bločicah.
Nad Bloško Polico sem lani opazila belo oblasto kukavico. Njena naravna barva
je svetlo rožnata.
Med kukavičevke spada tudi trizoba kukavica. Na zgornjem robu
vsakega cveta je opaziti tri »zobe« - od tod je tudi njeno ime. Znana je po
mnogih barvnih odtenkih, od svetlo ali temno vijoličastih doi rožnato rdečih.
Medena usta so pikasta, cvetni listi pa imajo obarvane žile. In kakšne barve je
moja posebna? Bele seveda!

Travniki pred prvo košnjo postanejo prava paša za oči.
Zacveti veliko različnih cvetlic v vseh mogočih barvah. Med njimi je tudi travniška kadulja. Cveti od maja do septembra. Če jo
pogledamo od bližje, lahko vidimo da so cvetovi zelo identični žajbljevim, le
da jih ima kadulja več in da so intenzivnejše vijoličasti. Na Bločicah sem že
dvakrat opazila rozasto, pod vasjo Brezje sem pred tremi leti opazila tudi
belo.
V maju na Cerkniškem jezeru zacveti meni ena lepših
travniških cvetlic – ilirski meček. Travnik
za Rešetom postane škrlatne barve. Tudi med temi sem na tem cvetočem travniku
že opazila tudi bele cvetove.
Ravno ko sem končevala s pisanjem tega bloga, mi je zazvonil telefon. Maruša mi je sporočila, da se potepa po Stražniku. Vedela sem, da je
spet odkrila nekaj zanimivega. In res je bilo tako! Ob stezici je našla bele navadne mračice, ki imajo drugače
glavičasta temnomodra socvetja.
No, in tako je moje današnje potovanje v sliki in besedi končano.
Dež je dobro opravil dvodnevno delo in posijalo je sonce, ki je že posušilo
mokro travo. Zapiram računalnik in se podajam novim dogodivščinam naproti …
 |
Foto: Tine Schein
|
Vika
Zabukovec je vzgojiteljica v cerkniškem vrtcu in velika
ljubiteljica
narave, kjer preživi večino prostega časa in za katero navdušuje tudi
otroke v vrtcu. Je odlična opazovalka in proučevalka narave, nobena podrobnost v njej ji ne uide. In v opazovanju in občudovanju mozaika narave neizmerno uživa. Potopi v naravo jo napolnijo z energijo.
Poleg krajših sprehodov vključuje v svoje življenje
tudi pohode v hribe, kolesarjenje, smučanje in drsanje.
Komentarji
Objavite komentar