HIŠNO PERO: Nepredvidljivost polnjenja Cerkniškega jezera

Vsakič znova je po obdobju, ko je Cerkniško jezero suho, vzemirljivo opazovati, kako se po nekaj deževnih dneh spet začne polniti. Postopoma, po delih. Od kod pride voda in katera voda priteče kam, si mnogi zastavljajo vprašanja. Pa poglejmo! 

Veličasten prizor polnjenja jezera. Foto: Tine Šubic

Vodozbirno območje Cerkniškega jezera so geografska območja Loške doline, dela Bloške planote, dela Loškega Potoka, severnega zaledja Slivnice, južnih pobočij Vidovske planote in Otavske planote oziroma Cerkniščice in njenih pritokov. Del vode ki doteka iz severnega dela Snežnika pa z vodo polni tako Loško dolinoin se ob izjemno visokih vodah pretaka tudi v nekatere izvire v jugovzhodnem izvirnem delu jezera pri Gorenjem Jezeru. 

 

Izvir Podpečmi je eden od izvirov, ki Cerkniško jezero polnijo v njegovem zgornjem delu. Foto: Jošt Stergaršek

Vodozbirno območje jezera je veliko okoli 450 km2, saj točne razvodnice v naravi niso določene. Pri polnjenju jezera ima vlogo namreč tudi podzemsko pretakanje ob različnih količinah padavin v zaledju izvirnega dela kraških polj.

Še nepojasnjeno je podzemsko pretakanje snežniško – javorniškega toka iz smeri Mašuna pod celotnim masivom dela Snežnika in Javornikov. Sledenja  vode leta 2014 iz smeri Mašuna so pokazala, da se voda do izvirov Malnov in Planinske jame pretaka natanko en mesec. Kje točno v podzemlju in na kakšni globini se ta voda pretaka, ni bilo raziskano. Po kemijski analizi vode pa naj bi se ta pretakala bolj v smeri Mašun, Bač, Poček in naprej proti izvirom Malni in Planinski jami.

Planinsko polje. Foto: Andrej Korenč

  

Kam pa odteka voda, ki se nateče s padavinami v Loški dolini? Prav gotovo visoke in poplavne vode Obrha, ki poniknejo v Golobini v Loški dolini, odtekajo v izvire Cerkniškega jezera pri Gorenjem jezeru, med katerimi so največji Cemun, Obrh - Čolniči, Okence in Izvir pod Stenami. V izvire južno od prej naštetih, kot so Morela, Bržč, Kamnavir in Vidrna pri Gorenjem jezeru, pa zatekajo v glavnem vode z območja med Snežnikom in Javorniki, pa tudi srednje in najvišje poplavne vode Loške doline, ki ponikajo južno od Dan.

Izvir Čolniči, Gorenje Jezero. Foto: Jošt Stergaršek

Ne vemo pa, kam odtekajo nizke vode Loškega Obrha, ki ponikajo pod Danami na območju Žabjeka, Danskega Retja in Staj. Prav tako ne vemo, kam skozi podzemlje odteka voda, ki ponika v strugi Obrha pod kamnito zajezitvijo v smeri proti Golobini. Ali del vode, ki ponikne pred Golobino, skozi podzemlje odteka tudi v izvire Malnov na Planinskem polju, ali morda odteka tudi v izvire Kotla in Kotličev ter Očes v Rakovem Škocjanu? Odgovor na to nam bodo dala lahko le sistematična in dolgoletna sledenja podzemskih voda,  ki ponikajo pod Danami.

Kotliči, Rakov Škocjan. Foto: NRP

Vemo pa, da voda, ki ponika v Rupah pri Podložu, svojo podzemsko pot nadaljuje v izvire Goriškega Brežiška pri Hlepinovem malnu pod vasjo Goričice na območju Notranjskega parka. Del vode, ki ponika pod vasjo Fara na Bloški planoti se pretaka v smeri Križne jame, verjetno del te voda teče tudi skozi Mrzlo jamo pri Bločicah in naprej skozi jamo Bločica pri Šteberku, od tu naprej pa v neznano smer, mogoče tudi v izvir Gaber med Šteberkom in Lipsenjem.

Križna jama. Foto: Gašper Modic

Poglejmo si nekaj izvirov, za katere točno vemo, od kod je njihova voda. Skozi rove Križne jame se prav gotovo pretaka vsa padavinska voda, ki pade na širšem območju vojaškega strelišča na Bloški Polici, saj se rovi Križne jame končajo le nekaj sto metrov pred južnim robom strelišča. Izvir Žerovniščice polni poda, ki ponika pod vasjo Velike Bloke v večje kraško brezno, prav tako pa se skozi vodne podzemske rove pretakajo tudi višje vode, ki poplavljajo Bloško planoto. V izvire Šteberščice zatekajo vode iz celotne Bloške planote, pa tudi vode, ki se pretakajo v globljih geoloških skladih in visoke poplavne vode celotne Bloške planote.

Največji in edini zares stalni kraški izvir v Loški dolini je izvir Velikega Obrha na vzhodni strani Loškega polja blizu Vrhnike pri Ložu. Izvir napajajo vode iz Racne gore in Babnega polja. Foto: NRP

 

Izviri Obrha pri Vrhniki v Loški dolini dobivajo vodo iz smeri Babnega polja, in sicer vodo iz globljih geoloških plasti, ki se kot padavinska voda pretaka skozi kameninske plasti z območja Snežnika. Prav tako v izvire Obrha doteka tudi del vode, ki ponika v Loškem Potoku.Voda, ki izvira v Laškem studencu in Tresencu pri vasi Otok, priteka iz smeri Jurjeve doline in Monte Lomov. V izvire Otoškega Obrha in Mrzleka pri vasi Otok priteka voda iz smeri Otoških dolin. V jamski izvir Skadulce pri požiralnikih Rešeto pa priteka voda iz smeri Vršiča in Debelega kamna.

Skadulca - jama, v katero voda ob pomanjkanju padavin iz jezera odteka, ko pa se jezero polni, od tu priteka. Foto: Tine Šubic

Zavedati pa se moramo tudi, da se lahko voda ob različnih količinah padavin skozi podzemlje pretaka tudi v drugih smereh; to je odvisno tudi od višine poplavljene vodonosne cone v kraškem podzemlju.