HIŠNO PERO: TINE SCHEIN: Kako se je rodil Notranjski park

Poleti leta 2002 se je rodil Notranjski regijski park. Rodil se je iz upora, notranjske trme in poguma. Ker Cerkničani, z županom Valentinom Scheinom na čelu niso bili zadovoljni z načrtovano uredbo o regijskem parku Snežnik, katerega del bi bila tudi cerkniška narava, so preprosto ustanovili svoj park. Izstopili so iz projekta, ki ga je več let pripravljala država - ministrstvo za okolje in prostor - in šli v svojo, občinsko zgodbo.

 

Tine Schein v času ustanavljanja Notranjskega parka. Foto D. Č. (Arhiv Notranjskih novic)

 

V petek, 24. maja 2002 je bil v časopisu Notranjske novice (predhodnik današnjih Notranjsko primorskih novic) objavljen celoten občinski Odlok o Notranjskem regijskem parku, ob njem pa intervju z Valentinom (Tinetom) Scheinom. Ta je bil takrat cerkniški župan v drugem mandatu, nato pa prvi direktor Notranjskega parka. Načeloval mu je kar 12 let, še danes pa je v njem zaposlen in zelo aktiven. Zanimivo je, da je intervju z njim tedaj, pred 20. leti, napravil takrat še novinar Matevž Podjed, ki pa je danes direktor Notranjskega parka. Na njegovem vodilnem stolčku je nasledil prav Tineta Scheina.

Intervju s Tinetom Scheinom iz časa ustanavljanja NRP.

 

V nadaljevanju v celoti objavljamo omenjeni intervju:

 

Občina prehiteva državo

Valentin Schein je že drugi mandat župan cerkniške občine. Ves čas njegovega županovanja se odvija projekt uvedbe regijskega parka Snežnik, ki ga pripravlja ministsrtvo za okolje in prostor. Cerkničani niso zadovoljni s predlagano uredbo, saj ministrstvo, kot pravijo, ni prisluhnilo njihovim željam, zato so se odločili ustanoviti lasten, občinski park. To je tudi razlog, da smo nekaj vprašanj zastavili prav županu cerkniške občine.

Kje so razlogi, da ste se odločili ustanoviti občinski park?

Občinski svet je podal na osnutek uredbe, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, vrsto pripomb. Res, da je ministrstvo upoštevalo več kot polovico pripomb, ki so jih podale sosednje občine, žal pa moramo ugotoviti, da pripombe cerknioškega občinskega sveta skoraj v celoti niso bile upoštevane. Med našimi pripombami velja omeniti predvsem predlog, da mora vlada ali ministrdtvo še pred javno obravnavo osnutke uredbe določiti, kje bo sedež parka, definirati akt o ustanovitvi javnega zavoda, pripraviti načrt upravljanja, definirati razvojne možnosti območja občine in parka, podati podrobnejše usmeritve za varstvo zavarovanih območij in ob tem upoštevati potrebe in želje lokalnega prebivalstva. Ob tem smo menili, da bi morala lokalna skupnost nastopiti kot soglasodajalec k najpomembnejšim aktom parka, ki bodo opredeljevali življenje in razvoj prebivalcev znotraj meja parka. Prav tako naj bi ministrdtvo pred usklajevanjem uredbe na vladi pripravilo tudi meje zavarovanih območij, ki bi se določale natančno na katastrske meje posameznih parcel. Občinski svet tudi ni mogel soglašati s prepovedjo asfaltiranja obstoječih cest skozi Rakov Škocjan in ob Cerkniškem jezeru. Predlagali smo, da se Iška in Zala vključita v Regijski park Snežnik. Menimo, da Iška in Zala s svojimi značilnimi kanjoni in soteskami ter biotsko raznovrstnostjo ne sodita v okvir predvidene zaščite Ljubljanskega barja.

Kaj pa ime parka?

Svojevrstna zgodba je ime parka, saj od same spremembe imena iz Notranjskega regijskega parka v Snežniški ni bilo našega soglasja, saj menimo, da tako zanikamo identiteto Notranjske kot enakopravne slovenske pokrajine. Soglašamo, da morajo določena območja ob Cerkniškem jezeru dobiti status strogih naravnih rezervatov, vendar menimo, da mora država preko nakupov najprej rešiti vprašanja lastništva ali odškodnin. Vse to so za življenje in delo lokalnih prebivalcev tako pomembna vprašanja, da občinski svet ob neupoštevanju njegovih pripomb enostavno ni mogel soglkašati s predlagano uredbo ministrstvo. 

Torej na vsa ta vprašanja odgovarjate z lastnim odlokom o Notranjskem regijskem parku? 

Da. Ustanavljamo ga z namenom, da se na tem območju ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtonomne rastlinske in živalske vrste ter naravni ekosistemi ter značilnosti neživega sveta, kakor tudi paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter kulturna krajina. Z Odlokom želimo zagotoviti nadlajnji razvoj gospodarstva, turizma, kmetijstva in gozdarstva z naravnimi danostmi, ki so nam dodeljena za življenje in varovanje za bodoče rodove. Vse te cilje želimo doseči z razvijanjem naravovarstvenih, gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki bodo medsebojno usklajene z ustreznimi akti in predvsem življenjski, ne pa zgolj črka na papirju. Regijski park pojmujemo kot območje značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli naravnega okolja, kjer je človekov vpliv večji, vendar z naravo uravnotežen. Prav ta uravnoteženost je osnovni cilj varovanja okolja. Morda zveni to nekoliko zvito, vendar pa Odlok v svojem tekstu podaja zelo konkretne rešitve.

V preteklosti je bilo obilo pripomb na različne oblike prepovedi in omejitev. Kako ste v vašem odloku rešili ta vprašanja? 

Izhodišče odloka je aktivno sodelovanje lastnikov nepremičnin pri varovanju, zato je celoten odlok naravnan odgovorno, saj je ne nazadnje dolgoročen interes teh lastnikov v ohranjeni naravi. Na področju parka je dovoljeno loviti živali lovnih in ribolovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov in ribolov, opravljati kmetijsko in gozdarsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo področje kmetijstva in gozdarstva, kakor tudi odvzemati iz narave rastline ali živali za namene, dovoljene z zakonom. Torej odlok ne prepoveduje nič več, kot že sedaj veljavna zakonodaja, natančneje pa določa specifike, ki jih ima področje naše občine glede na naravne danosti. Naš odlok conira območje občine Cerknica na travišča, mokrišča, strnjene gozdove, naravne rezervate in naravne spomenike.

Nam lahko konkretneje opredelite ta območja?

Z odlokom je območje Cerkniškega jezera definirano kot območje travišč in mokrišč, pri čemer definiramo Zadnji kraj kot naravni rezervat, kot območje strnjenih gozdov še varujemo področja Javornikov in Menišijo. Kot naravne spomenike pa odlok varuje Rakov Škocjan, Iško in Zalo, Križno in Zelško jamo.

Kaj pa ostali občinski projekti? Kakšni so načrti in želje?

Nobena skrivnost ni, da je največji projekt, ki je pred nami, gradnja potrebnih prostorov in večnamenske dvorane pri šoli na Rakeku in dokončanje športnega parka. Ravno te dni vlagamo vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nekaj prostorov je potrebno zagotoviti tudi za izvedbo devetletne šole. /.../

Hvala za pogovor.

Tine Schein leta 2002.