Gasparijeve narodne jaslice - Od papirnatih jaslic do njihove praznične postavitve v prednovoletnem Selščku

 

Gasparijeve narodne jaslice v naravni velikosti, Selšček (foto: Robert Kužnik)

Gasparijeve narodne jaslice so prepotovale dolgo pot. Rodile so se davnega leta 1919 v domišljiji slikarja in ilustratorja Maksima Gasparija, rojenega v Selščku. Likovni umetnik z izjemnim smislom za izročilo in pravljično čarobnost jih je ustvaril z namenom, da pridejo v vsak slovenski dom – na trgu je bilo namreč takrat mogoče kupiti predvsem kičaste jaslice iz tujine, slovenske jaslice pa so bile za večino navadnih smrtnikov čisto predrag »špas«. 

Ljudske papirnate jaslice s sedemdesetimi različnimi liki slikovito prikazujejo dogodke v adventnem času in času pred Božičem. Gaspari jih je poimenoval »Slovenske narodne jaslice«. Umetnik, ki je bil v temelju izrazit risar, je najprej s peresom in litografskim tušem celotno figuraliko narisal na več litografskih kamnov. Sledil je tehnološki postopek litografskih mojstrov, šele nato je Gaspari določil barve – vsaka je bila odtisnjena na svoj kamen, potrebno pa je bilo seveda paziti, da so se barvne lise ujemale z risbo. Ko so bile barve odtisnjene na list, so odtisnili še risbo, da je barve povezala v celoto – sveto družino v hlevčku, pastirje, kmečke žene, ovce, race, muzikante, otroke in še in še. Liki so oblečeni v slovenske ljudske noše in postavljeni v slovensko okolje - na vrhu hriba stoji mesto Kranj. Pred kočijo stopata France Prešeren in Primičeva Julija. V duhu nedavno ustanovljene Kraljevine SHS je Gaspari  svete tri kralje oblekel v Slovenca, Hrvata in Srba. 

Gasparijeve narodne jaslice iz 20. let 20. stoletja (foto: arhiv Studio Zibka)

Ljudje so jaslice lahko kupili v trgovinah in sicer v polah ali kot prilogo časopisu Domoljub. Po nakupu je družino čakalo še veliko prijetnega dela – potrebno je bilo lepljenje figur na trši papir, izrezovanje likov, nabiranje maha in smrekovih vej, na božični večer pa težko pričakovano postavljanje jaslic na papirnat božični prt, ki je imel mesto navadno na posebni polički v bogkovem kotu. Slednji je bil tradicionalni del starih slovenskih hiš, kotiček s križem, verskimi podobami in cvetjem, blizu družinske mize. 

 

Maksim Gaspari, avtoportret (foto: Robert Kužnik)

Skoraj 100 let kasneje so Gasparijeve jaslice navdušile Cerkničana Roberta Kužnika, raziskovalca in promotorja bogate dediščine ljudskega umetnika, ki je dosegel množično popularnost kljub temu, da ga poznavalci nikoli niso uvrščali v slikarsko ustvarjalno elito. Po dolgem iskanju, jaslice so namreč skorajda povsem izginile iz slovenskih domov (natisnjene so bile na časopisni papir), jih je našel pri priznanem fotografu Petru Marinšku v Velenju. Petrov oče, Marjan Marinšek, je bil namreč strasten zbiratelj vseh Gasparijevih del.

 

Robert Kužnik, raziskovalec in promotor dediščine Maksima Gasparija (foto: Andreja Hiti Kužnik)

Leta 2015 se je Robert Kužnik lotil projekta oživitve Gasparijevih jaslic. Zasnoval in ustvaril je njihovo repliko, tokrat iz vezanega lesa in ne več iz papirja, na kateri so namenoma vidne sledi litografije, s katero so bile natisnjene originalne. Prvič so bile razstavljene v farni cerkvi sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici in požele tako veliko zanimanje in uspeh, da so postale leta 2017 tudi naprodaj.

Ideja za darilo: Replika Gasparijevih narodnih jaslic, ki vsebujejo tudi načrt za njihovo postavitev, kot si ga je zamislil Maksim Gaspari leta 1919. (foto: Matjaž Žnidaršič)

Ob prihajajočem jubileju rojstva Gasparijevih narodnih jaslic se je Robert Kužnik odločil, da naredi njihovo repliko tudi v naravni velikosti. Iz vodoodporne vezane plošče je z ročno obodno žago izrezal vseh 70 figur, na katerih so s sodobno tehniko natisnjeni Gasparijevi motivi, in jih postavil na ogled v rojstno vas umetnika. Prvič so zasijale na hribu za vaško cerkvijo Povišanja svetega Križa ob 100-letnici njihovega nastanka, leta 2019. Pri izvedbi tega zahtevnega in atraktivnega projekta so priskočili na pomoč Občina Cerknica, vaščani Selščka in številna slovenska podjetja.

Letos bodo jaslice razstavljene do 7.1.2023. Vstop je prost. (foto: Ljubo Vukelič)

Letos jih lahko občudujete že četrto leto zapored. Med novostmi so prikazi narodnih običajev na božični večer, ljudskega običaja »tepežkanje«, tj. dan nedolžnih otrok, ko imajo slednji priložnost tepežkati odrasle (28.12.), in treh kraljevskih kolednikov, znanilcev sreče, zdravja in uspeha. V petek, 23.12.2022 ob 18h bo ob Gasparijevih jaslicah zapela vokalna skupina Cluster iz Rakeka, sicer pa bodo jaslice razstavljene vse do 7.1.2023. Najlepše vzdušje seveda pride s temo, ko se prižgejo praznične luči. Vabljeni!

 

Avtor bloga: Maja Košuta