GOSTUJOČE PERO: DOPPS: HRANJENJE PTIC

 

                                   

    Velika sinica (foto: Tine Schein) 

                                  

Pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere vrste ptic približajo človeškim naseljem. Če jim v okolici svojega doma ponudimo primerno hrano, si jih lahko pobliže ogledamo in jih tako bolje spoznamo. 

ZAKAJ KRMITI PTICE?

Upoštevajoč strokovno stališče hranjenje ptic nima posebnega pomena za njihovo preživetje. Zagotovo pa je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj našega odnosa do njih. Hranjenje ptic in opazovanje dogajanja ob krmilnici je posebej zanimivo za otroke, ki tako razvijajo vrednote ohranjanja narave. Zato na društvu priporočamo hranjenje ptic ob upoštevanju spodaj navedenih napotkov.

                                    Ščinkavec (foto: Tine Schein)

                                    

ALI JE HRANJENJE ZA PTICE ŠKODLJIVO?

Hranjenje ptic ima lahko tudi neželene učinke zaradi možnosti prenosa povzročiteljev bolezni med pticami. Priporočamo, da se krmilnice skrbno čistijo pred vsakim ponovnim nasipom sveže hrane, ki naj bo na voljo v zmernih količinah. S tem zmanjšujemo možnost onesnaženja hrane z različnimi povzročitelji bolezni pri pticah in posredno tudi okužbo ptic.

Primerna KRMILNICA je izdelana iz lesa in ima lastno streho, hrana pa je pticam dostopna z vseh strani. Ploskev, kamor nastavljamo hrano, naj ima dva centimetra visok rob in tloris velik vsaj 30 x 40 centimetrov. (foto: iStock)

KAKO DOLGO HRANIMO?

Hraniti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa takrat, ko je v naravi sklenjena snežna odeja ali so nočne temperature pod lediščem. Ko pričnemo s hranjenjem, s tem nadaljujemo vsak dan do večje trajnejše otoplitve, z ustrezno mešanico pa lahko s krmljenjem nadaljujemo tudi v poletnih mesecih.

Bojazen, da s poletnim hranjenjem pticam škodimo, je odveč. Številne sodobne mešanice za poletno hranjenje, ki so dostopne na trgu pri nas in v tujini, so prilagojene poletnim potrebam ptic. Poleg tega pa bodo ptice še vedno same iskale hrano, denimo žuželke, in nam s tem pomagale na vrtu. Ker so zaradi gnezdenja v poletnih mesecih praviloma bolj teritorialne, jih je na krmilnici v tem času normalno pričakovati bistveno manj kot pozimi.

Kos (foto: Tomi Trilar)

Brinovka (foto: Tine Schein)

                                                                                                        Taščica (foto: Tine Schein)

Kosu, brinovki in taščici nastavimo jabolka (večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo zelo rade tudi plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.

S ČIM HRANIMO?

Najbolj splošno pravilo je, da ptice hranimo le s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane, posebej ne s tisto, ki je bila kuhana in začinjena.

Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. To pomeni, da na svojem vrtu posadimo primerne »plodonosne« avtohtone drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn ( na sliki), glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta in druge). (foto: iStock)

ŠE OPOZORILO

Krmilnico postavimo v bližino kritja, torej krošenj dreves ali grmov, da se krmilnici lahko postopoma približajo. Hkrati pa naj bo vsaj dva metra stran od različnih visokih struktur, da jih ne morejo presenetiti plenilci, kot so mačke.

Pri nakupu hrane, namenjene za hranjenje prostoživečih ptic, bodite pozorni, da mešanica ne vsebuje semen pelinolistne žvrklje (ambrozije).

 

 

Avtor bloga: DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE (DOPPS)