LILI MAHNE: PODNEBNI MENI

Podnebne spremembe, globalno segrevaje – to so za običajne ljudi nepredstavljivi problemi, zdijo se preveč oddaljeni in tudi kaj imamo mi s tem. Tako največkrat razmišljamo. Dokler se ne soočimo z nepredstavljivo vročino, sušo, neobičajnim nalivom in dokler imamo kaj jesti – dokler je hrana na razpolago v najbližji trgovini in dokler še kaj zraste na domačem vrtu ali na njivi.

Tudi statistke o tem, kako se klima zelo spreminja, raje jemljemo kot teorijo zarote.

Posebej pa nas prizadene, če nam kdo predpisuje, da moramo zmanjšati porabo goriva, hrane in drugih dobrin, če imamo mi za vse to dovolj denarja. Vse skupaj na prvi pogled izgleda kot velik začarani krog.

Vse našteto bom pustila ob strani, za razmislek in presojo vsakega posebej. Opisala bom svojo izkušnjo, zakaj sem postala promotorka »podnebne hrane« in kaj to, gledano skozi moje oči, sploh je.

Narava nam bo v naslednjih mesecih ponudila obilje divje hrane.

foto: Lili Mahne

Že dlje časa pripravljam izdelke iz lokalne samooskrbe – to so majhni drobni prigrizki

po receptih kulinarične dediščine z uporabo surovin iz naše kmetije in dodatki divje

hrane in zelišč. Surovine iz naše kmetije so predvsem sadje in zelenjava ter žito in

orehi, pri pripravi prigrizkov pa rada uporabim tudi množico divje hrane in zelišč, ki jih

najdem po travnikih in v gozdu. 

Velikokrat sem soočena z zahtevami in željami, da so prigrizki veganski, kar pomeni

brez mleka, jajc in mesa, ali pa da so brezglutenski, kar pomeni brez moke. 

Leskove mačice s čokolado – sladica, ki se je nihče ne brani – samo pripraviti jo je treba.

foto: Lili Mahne

Poiskala sem dodatna znanja in izkušnje kaj je to in kako se takšna hrana pripravlja, in

bila sem presenečana, da je v takšnih primerih z vidika mojih možnosti uporabe surovin

to zame prednost. Izdelki iz lokalne samooskrbe, kot imenujem vse svoje produkte,

zasijejo v novi luči, lahko bi rekla, da postanejo bolj moderni: polnozrnati, z manj mleka,

jajc in mesa. Zame pomenijo tudi manj dodatnih stroškov.

Regrat – bogastvo naših travnikov in zdravje pred našimi vrati.

               foto: Lili Mahne

Nato pa sem srečala tudi razlago o podnebju prijaznejši hrani, ki je večinoma

rastlinskega izvora, pridelana na sonaraven – ekološki ali biodinamičen način, ter

pridelana lokalno ter kupljena čim bolj neposredno od lokalnih proizvajalcev ali iz

pravične trgovine. Ta hrana je sezonska, čim manj predelana, čim manj zapakirana in

hrana, ki ne pristane med odpadki.

Podnebni meni: zelenjavni in sadni žepki, polnozrnati krekerji z orehi in zimski

portulak (vrtna zelenjava, ki je zelo bogata z omega 3 maščobami)

foto: Nataša Kebe

Vir: 

Vir: USTANOVA UMANOTERA - SLOVENSKA FUNDACIJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ima naslednjo

definicijo:

Trajnostna prehrana je prehrana z manj vplivi na okolje, ki prispeva k prehrani in

rastlinski varnosti ter zdravemu življenju sedanjih in prihodnjih generacij.

Trajnostna prehrana ščiti in spoštuje biotsko raznovrstnost in ekosisteme, je

kulturno sprejemljiva, dostopna, ekonomsko pravična in cenovno dostopna; ima

dovolj hranil, je varna in zdrava; hkrati pa optimalno izkorišča naravne in

človeške vire.

                            Podnebni meni je pogosto bogat tudi s kalčki.

                         foto: Lili Mahne

Lili Mahne je na sejmu Turizem in prosti čas v sodelovanju s Turističnim društvom

Rakek predstavila podnebni meni, skupaj z gradivom društva Umanotera. Sodeluje tudi

v projektu Terapevtske fitokmetije, katerega namen je razvoj terapevtskih aktivnosti kot

podpore dejavnosti zdravstvenega varstva na kmetijah. Gre za poskusno izvedbo

inovativnih programov s področja zdravstvenega varstva za različne ranljive skupine,

kot so starejši, mladostniki s čustveno-vedenjskimi motnjami in invalidi. Splošen cilj

projekta je prispevati k diverzifikaciji dejavnosti na kmetijah in povečanje njihove

dodane vrednosti. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za razvoj

podeželja.

foto: Nataša Kebe

Današnji podnebni meni je:

Zelenjavni žepki

Sadni žepki

Sveži listki zimskega portulaka

Zeliščni čaj

Recept za sadne in zelenjavne žepke:

Vlečeno testo: 30 dkg moke (bela ali črna), 1čž soli, 2 žlici olja, 1 žlica jabolčnega kisa,

topla voda. Vse sestavine zamesimo v mehko testo, ki naj počiva čez noč. Testo

razvaljamo tako do 1/3 in na rahlo namažemo z oljem. Pustimo počivati 15 minut in

nato ga razvlečemo čim bolj na tanko. Razrežemo na trakove (približno 10 cm x 30

cm), damo na vsak trak ½ žlice nadeva in zavijemo trikotnike, ki jih na koncu na rahlo

premažemo z oljem. Pečemo približno 15-20 minut na 180 stopinj.

Zelenjavni nadev: na olju prepražimo malo čebule, nariban rumeni in rdeči korenček,

malo pora in česna. Posebej na drobno narežemo zelje ali pa tudi ohrovt, ki ga na hitro

blanširamo. Skuhamo rumeno lečo in proseno kašo. Nato pa vse sestavine zmešamo,

solimo in popramo.

Sadni nadev: na kokosovem maslu prepražimo jabolka, dodamo rozine, cimet, limonino

lupino,vanilin sladkor in skuhano proseno kašo. Lahko dodamo tudi slive, hruške,

kutine,….