HIŠNO PERO: JOŠT STERGARŠEK: Reševanje slivniških dvoživk 2023

Da je pomlad pred vrati, kažejo prve dvoživke, ki jih je nevidna s(i)la zbezala iz varnega zavetja tal, kjer so preživele zimo. V Notranjskem parku smo se tudi letos prostovoljno pridružili pobudnicam pomoči dvoživkam pri prečkanju cest.

Ljudje smo namreč z glavnimi prometnicami marsikje presekali tisoče let stare tradicionalne selitvene poti dvoživk, ki kot odrasle živijo v gozdovih ali kulturni krajini, do vode, kjer se spomladi razmnožujejo. Začetek svojega življena tako krastače, rjave žabe, zelena rega in pupki do preobrazbe preživijo v vodi kot ličinke.

Seleče se dvoživke, kot je samec navadne krastače na fotografiji, morajo med svojo potjo do vode, brez katere se ne morejo razmnožiti, pogosto prečkati prometne ceste, kar se zanje prepogosto konča usodno. Raziskave so pokazale, da so populacije dvoživk, ki se selijo preko cest z dovolj gostim prometom, obsojene na izumrtje … žal je v zadnjih letih taka tudi cesta Cerknica – Grahovo – Bloška polica. (foto: Jošt Stergaršek)

Dvoživke so ena najbolj ogroženih skupin vretenčarjev, saj jim v zadnjem času preživetje otežujejo pretirana uporaba strupenih snovi, izsuševanje njihovih življenjskih prostorov in mrestišč, razširjanje tujerodnih vrst, med katerimi je tudi za dvoživke smrtonosna gliva, in posledice globalnih podnebnih sprememb. Če k tem prištejemo še vse večjo smrtnost zaradi povozov na njihovi poti na območja razmnoževanja, k čimer občutno prispeva vse večje število vozil in njihova velika hitrost, se jim ne piše dobro.

In čeprav mnogim med nami dvoživke na videz niso najbolj privlačne, se v njih resnično skrivajo princi in princese … dvoživke, tako ličinke kot odrasle, so ključen del ekosistemov, v katerih živijo, saj tam, kjer še najdemo številčne populacije, dvoživke pomembno prispevajo k vzdrževanju ravnovesja v naravi.

Z drugimi besedami … dvoživke kot ličinke sprva požrejo ogromno alg in poskrbijo, da se te ne namnožijo preveč, kasneje presedlajo na živalsko hrano, tako se na njihovem jedilniku znajdejo npr. ličinke komarjev, odrasle živali pa so prav tako nenasitne plenilke, ki skrbijo, da se populacije nevretenčarjev, npr. polžev ne namnožijo prekomerno.

Znani obrazi na zbornem mestu nas vsakič znova razveselijo, vsak nov prostovoljec pa nam da zagon za naše delo in nas bodri, da je za svetlo prihodnost narave in z njo ljudi še upanje. (foto: Jošt Stergaršek)

Pomoč najmlajših naravoslovcev, ki se v življenju prvič seznanjajo z dvoživkami. (foto: Maja Košuta)

Prvi večer naših letošnjih akcij je bil suh, zato so bila vedra namenjena prenašanju dvoživk tokrat polna smeti, ki jih ljudje mečemo iz avtomobilov. (foto: Jošt Stergaršek)

Improvizirana ograja, ki smo jo že lani dobili v dar od lokalnega podjetnika, bo vsaj še letos usmerjala dvoživke k podhodu pod cesto. Poleg tege se dvoživke ob ograji zadržijo dalj časa, kar močno olajša pobiranje živali. Velik plus ograj pa je tudi varnejše delo prostovoljcev, ki se tako manj časa zadržujejo tik ob ali na cestišču. (foto: Jošt Stergaršek)

Letos smo v dar dobili še en zavoj polivinila, ki smo ga 'predelali' v usmerjevalno ograjo, ki zdaj stoji še na eni točki, kjer se dvoživke najraje prečkajo cesto. Takih prispevkov smo izredno veseli, saj je zaradi njih, kot že omenjeno, delo prostovoljcev učinkovitejše in varnejše. (foto: Jošt Stergaršek)