KRISTINA KEBE: Obisk v ptičjem velemestu
Za orientacijo v prostoru uporabljamo ljudje zemljevide. Na njih so zarisane najpomembnejše informacije: politične meje držav, ceste in železnice, mesta in druga naselja. Gore, reke, jezera in gozdovi so predvsem za podlago, da se laže znajdemo.
Če bi na podoben način
uporabljale zemljevide ptice, bi bili povsem drugačni. Na njih ne bi bilo
političnih meja (ker za ptice niso pomembne), naselja in ceste bi bile narisane
kot podlaga. Poudarek bi bil na območjih, kjer je na razpolago hrana, so
zagotovljeni pogoji za gnezdenje različnih vrst. Prav tako bi bili označeni
kraji, primerni za počitek.
S temi lisami bi bilo območje
Slovenije povsem pokrito, le gostote bi bile različne. V mestih le za nekaj
vrst, kot na primer golobe, vrabce in vrane, na kmetijskih površinah in v
gozdovih bi se sloji že gostili, nekatera območja pa bi močno izstopala po
primernosti za gnezdenje in zadrževanje ptic – zlasti tam, kjer so večje
površine, pestri življenjski prostori in zgolj občasna človekova prisotnost.
Takšnih oaz je zaradi širjenja človekove dejavnosti vedno manj in postajajo vse
bolj pomembna za preživetje ptic. Med njimi zavzema pomembno mesto Cerkniško jezero
– pravo ptičje velemesto!
Nekatere vrste ptic se glede na
letne čase selijo na velike razdalje, da se umaknejo dobi, ko primanjkuje
hrane. Razdalje, ki jih morajo prepotovati, se merijo v tisočih kilometrov.
Zato potrebujejo na tej poti območja, kjer se lahko odpočijejo in nahranijo,
podobno kot mi, ko se na daljših poteh oddahnemo na avtocestnih
počivališčih. Tudi za te ptice je
Cerkniško velemesto zelo primerna postaja za okrepitev pred nadaljnjim letom.
Ptice selivke imajo globoko v dednih zasnovah vtisnjene smeri selitvenih poti
in zelo izostren čut za orientacijo. Pomembno je, da na teh poteh ohranjamo
njihova počivališča in ne gradimo ovir, ki jih težko premagajo, kot so na
primer polja vetrnih elektrarn.
Črna štorklja.
Foto: Vekoslav Kebe
Obisk ptičjega velemesta nas utegne razočarati. Ob naključnem obisku je majhna verjetnost, da bi videli ogromne jate ptic. Ptičje velemesto je običajnemu obiskovalcu prikrito. Svoje zanimivosti razkriva le tistemu, ki jo je vreden: tisti, ki se je pripravljen potopiti v tišino in izostriti vsa čutila. Za opazovanje ptic je zelo pomemben sluh – saj se tudi ptice sporazumevajo in iščejo med seboj s petjem in poslušanjem. Lažje je ptice slišati kot videti! Zato je prepoznavanje ptic po petju zelo primeren način, da jih zaznamo. Pri tem si lahko pomagamo s katero od aplikacij na telefonu, saj nam po posnetem petju predlaga ime ptiča. Nujen pripomoček za opazovanje ptic je tudi daljnogled, saj nam omogoča, da se vsaj optično približamo plahi živali.
Opazovanje ptic na Cerkniškem jezeru za vse generacije.
Foto: Vekoslav Kebe
Na obisk ptičjega velemesta se lahko dobro pripravimo in ga večkrat obiščemo. Zahtevno nabiranje informacij po spletu in literaturi si lahko prihranimo z obiskom Ornitološke učilnice Cerkniško jezero. Na interaktivni tabli je predstavljenih 100 ptic Cerkniškega jezera. Če bomo katero izmed njih prepoznali po sliki, bomo lahko slišali, kako se oglaša, in izvedeli nekaj osnovnih značilnosti. Zelo primerno za spoznavanje pernatih sosedov, ki smo jih že opazovali, pa nismo vedeli njihovega imena.
Cerkniško jezero nudi pticam različne možnosti bivanja. Razkošnosti ponudbe sledi tudi razkošnost v številu vrst. Različne življenjske prostore (nihajoče jezero, trstičje, močvirni travniki, grmišča, gozd) in nekaj najbolj značilnih predstavnikov najlaže spoznamo pri multiviziji in razstavi v ornitološki učilnici.
Ornitološka učilnica.
Foto: Vekoslav Kebe
Kogar bo zanimalo, zakaj je ravno
na Cerkniškem jezeru toliko različnih življenjskih prostorov, zakaj se vodne
razmere nenehno spreminjajo, kaj je ozadje skrivnostnega presihanja jezera,
lahko poteši svojo radovednost v Muzeju Cerkniško jezero. Tu nam doživetje, v
spremstvu vodnika interpretatorja, ponuja odlično izhodišče za nadaljnje
spoznavanje tega kraškega polja. Nazorna
predstavitev naravne in kulturne dediščine vas bo spodbudila, da se zavemo,
kako srečni smo, da živimo tukaj. Vsekakor pa ne želimo, da se zadovoljite s
predstavitvijo. Jezero čim večkrat obiščite v živo, obzirno odstirajte njegove
skrivnosti, čudite se in se veselite življenja!
Foto: Vekoslav Kebe
Kakšno veselje, prav v tem
trenutku mimo okna leti bela štorklja, ki gnezdi poleg Muzeja Cerkniško jezero!
Neprecenljivo! Pravijo, da štorklja gnezdi pri dobrih ljudeh, tako si je z
razlogom izbrala prav našo vas, kjer smo jo vsi vaščani Dolenjega Jezera zelo
veseli in vsako leto komaj čakamo, da se vrne. Tudi letos je tako, gnezdo je
polno in nadejamo se, da bo gnezditev uspešna kot lansko leto, ko so iz gnezda poleteli
štirje mladiči.
Foto: Vekoslav Kebe
S tem znanjem bo laže spoznavati
ptiče, a se navadno še vseeno izkaže, da je to premalo za zahtevnejše
opazovalce. Za takšne so primerne ornitološke delavnice in vodeni izleti.
Zato vas vabimo, da se nam
pridružite na ornitoloških sprehodih, kjer bomo v družbi izkušenega ornitologa
delili navdušenje nad naravo, spoznavali naše pernate sosede in obzirno
odkrivali skrivnostni svet ptic na območju kraškega polja s presihajočim
jezerom.
Dogodkov “Skrivnostni
svet ptic Cerkniškega jezera” se lahko udeležite na sledeče izbrane nedelje:
7. 5. 2023, 11. 6. 2023, 1. 10. 2023,
5. 11. 2023.
Dogodki so
nastali v partnerskem sodelovanju: Muzej Cerkniško jezero, Notranjski regijski
park in Anže Škoberne.
Kristina Kebe, mag. je
direktorica Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Jezerski hram. V
Muzeju Cerkniškega jezera, že 15 let, sprejema in vodi skupine domačih ter
tujih obiskovalcev. Je interpretatorka naravne in kulturne dediščine s
pedagoško-andragoško izobrazbo.
Foto: arhiv MCJ
Muzej Cerkniško jezero
– Interpretacijski center: www.jezerski-hram.si
Komentarji
Objavite komentar