GOSTUJOČE PERO: IZAK HRIBAR MEDEN: DVA KORAKA NAPREJ

 Pisal bom o drugem cerkniškem polmaratonu skozi svoje oči, skozi oči organizatorja.

Bilo je še pred časi korone, ko sem bil še zaposlen v Notranjskem regijskem parku. Večkratni pogovori o takih in drugačnih dogodkih, naj si bodo športne, kulturne, turistične ali druge narave, so večkrat nanesli na temo polmaratona v Cerknici. Boljši poznavalci športa in rekreacije v Cerknici vedo, da je polmaraton nekoč na Notranjskem že bil, in sicer po Javornikih in okolici Ribiškega kota. Ko sva tako z Matevžem (direktor NRP) pred nekaj leti govorila o novem polmaratonu, so se najine ideje ujele. Videla sva potencial in priložnost tekače privabiti na ta edinstveni konec Slovenije. Jezero z okolico namreč nudi terene, ki so dosegljivi le redko kje.

Prvi polmaraton smo napovedali za maj leta 2020. A glej ga zlomka, ravno ko smo odprli prijave, začeli postavljati temelje za dogodek, se je zgodil kovid. Sprva smo maraton prestavljali iz meseca v mesec, dokler ga nismo dokončno odpovedali.

Vmesno zgodbo o virusu vsi poznamo, zato raje preidimo v leto 2022. Po nekaj konkretnih in korektnih pogovorih smo ugotovili, da je kot organizator pripravljen to prireditev izpeljati samo Izišport, seveda ob podpori Športne zveze in Občine Cerknica ter Notranjskega regijskega parka.

Priprave na prvi večji dogodek na Notranjskem so bile intenzivne. Kmalu smo postavili privlačno spletno stran, kjer se vsak potencialni udeleženec za polmaraton ali krajšo razdaljo, lahko prijavi v nekaj trenutkih.

Prvi dogodek nam je postregel z vsem, kar smo si le lahko želeli. Ob zdravstvenem domu, kjer danes delajo prizidek, smo postavili atraktivno prizorišče, kjer so različni ponudniki Notranjske in drugih delov Slovenije predstavili svoje aktivnosti ali izdelke. Prvi Cerkniški polmaraton je privabil skoraj 300 tekačic in tekačev, poleg tega pa ravno še enkrat toliko obiskovalcev. Premiera, ki smo jo lahko merili samo v presežkih, če odštejemo finančno plat.

Ne samo, da so tekači pohvalili prireditev, kjer so lahko tekli na 21km ali 10km ter na otroških tekih, prireditev je po merilih najbolj priznane spletne strani v Sloveniji, "Slo Maraton", dosegla 6. mesto med vsemi tekaškimi dogodki. In to je prav posebno priznanje.

Polni zanosa in optimizma smo pogledali v leto 2023, le da zdaj z zavedanjem, da moramo, poleg zadovoljstva tekačev, nujno optimizirati tudi stroške in ostala bremena, ki padejo na račun organizatorja.

Traso sem v letu 2023 želel izpeljati po centru Cerknice. Ideja, ki bi prireditev dvignila še višje, ideja, ki bi dogodek približala še mnogim domačinom, je bila previsoko leteča. Za zdaj! Številne zapore, kot jih poznamo na največjih tekih, so trenutno prevelik izziv za vse. Verjetno potrebujemo še nekaj uspešnih prireditev, ki nam bodo omogočile privabiti vlagatelje in sponzorje, ki bodo omogočili, da tek izpeljemo kot želimo, ne da bi trpeli izvedba in kakovost.

Zgodovina tekov na Notranjskem nas uči, da imajo teki z največ tradicije (govorim o tekih z 20 ali 30 izvedbami zapored) za seboj močna društva, ki zmerno vlagajo v tek, prav tako pa so del Notranjskega tekaškega pokala, ki je eden izmed dveh najmočnejših, ali povedano drugače, eden izmed dveh, ki v vseh teh letih nista prenehala obstajati. Pokal vodim  že 15 let, videl sem vzpone in padce tekov, a tistim, ki vztrajajo, je enotno to, da imajo konstantno število tekačev in nikoli ne presežejo svojih zmožnosti, najsi bodo organizacijske, birokratske ali finančne.

Največja slovenska tekaška prireditev, Ljubljanski maraton, ima natančno izdelan organizacijski in finančni načrt, ki so ga oblikovali, še preden so izpeljali prvi dogodek. Ali veste, da je nekoč v Ljubljani teklo samo 100 ali 200 tekačev in še tiste so nekoliko postrani gledali?

 

Zgoraj zapisano je bilo eno izmed vodil za naš drugi polmaraton: sestaviti kvalitetno prireditev z zdravimi temelji, tako organizacijskimi kot stroškovnimi.

Priprave na tak dogodek ne trajajo samo tisti teden, ko se zadeve postavlja fizično, ali ko je v družbi več govora o tem. V družbi, v kateri se da prebrati, da si posamezniki lastimo ceste, kjer tek poteka. V to se ne bom poglabljal, bi pa rad zapisal, da so bila pridobljena vsa soglasja, plačane vse takse za zapore cest, prav tako pa smo vsak tek izpeljali tako, da je kar se da minimalno vplival na življenje domačinov in ostalih na poteh.

Priprave trajajo več mesecev, nabiranje sponzorjev, iskanje trase, dogovori z lokalnimi organi, domačini, prostovoljci, časomerilci in ostalimi. Zahtevajo profesionalnost, za katero verjamemo, da nam bo uspela dogodek narediti dolgoročno večji in še boljši.

Letošnja maratonska nedelja je bila kisla in deževna, kar nam je precej otežilo izvedbo, vseeno pa smo videli vesele obraze udeležencev in njihovih spremljevalcev, četudi je bilo teh nekoliko manj kot lani.

Morda se zdi, da je udeležba letos pomenila korak nazaj, a z vidika glavnega organizatorja, je bil dogodek 2 koraka naprej. Zaradi širše in celovite slike, kako izpeljati takšen organizacijski in finančni zalogaj brez prevelikih pretresov, čeprav so ti na dan dogodka bili v obliki elektrike in so se zaradi vztrajanja in volje tudi dobro končali, za kar bi menda moral večkrat nekoga poslušati, še preden pride do takih stvari.

Po letošnjem dogodku vem, na koga in kdaj lahko računam, prav tako vidim pomanjkljivosti, ki smo jih zmožni izboljšati in Cerkniški polmaraton postaviti v prvo linijo tekaških dogodkov Slovenije.

Za konec – hvala vsem, ki ste nam pomagali, pa kakorkoli že! 

Besedilo in fotografije: Izak Hribar Meden