GOSTUJOČE PERO: TJAŠA ZAGORŠEK: SKRIVNOSTNI PREBIVALEC CERKNIŠKEGA JEZERA

Poletne noči na Cerkniškem jezeru imajo posebno čarobnost. Ne samo zato, ker takrat zapoje moja najljubša skupina ptic – sove, ampak tudi zaradi tega, ker se med hukanjem sov čez travnike razlega še eno prav posebno oglašanje. Značilni "krrreks - krrreks," ki spominja na brušenje kose, pripada koscu (Crex crex). To, komaj 150 g težko ptico iz družine tukalic (Rallidae), bi po velikosti lahko primerjali z grlico. A njegov prodoren glas lahko slišimo tudi do en kilometer daleč. 

 

Kosec se nerad pokaže iz goste travinje. Foto: Tomaž Mihelič

 

Žal pa se v zadnjih letih njegov pronicljivi "krrreks - krrreks" sliši vse redkeje.

Med popisom se je koscu potrebno približati, da dobimo čim bolj natančen podatek o njegovi lokaciji. Leta 2019 smo imeli srečo, saj se je kosec kar sam sprehodil do nas. Video: Tjaša Zagoršek

 

Dneva pred šestimi leti se spominjam, kot bi bil včeraj. Tomaž Jančar me je med malico vprašal, če bi šla skupaj z Ivanom Kljunom na popis kosca na Cerkniško jezero. Brez pomisleka sem rekla: »Seveda! Kdaj gremo?«. Niti predstavljati si nisem znala, kakšna »nočna avantura« je popis te majhne tukalice na Cerkniškem jezeru. Opremljena s kavo in energijskimi pijačami sva se malo pred deseto zvečer odpravila proti Cerknici. Noč bo dolga in, kot se je izkazalo kasneje, tudi zelo pestra. Tomaž nama je določil ploskev pri Gorenjem Jezeru, ki je na prvi pogled delovala zelo prijetna za nočno hojo, a žal je bila vse prej kot to. Kopuča pri kopuči, trstičje in travinje, ki je bilo višje od mene, so se na trenutke kazali za hojo težji kot vzpon na Triglav. Nemalokrat se je nekje iz travinja slišal moj glas: »Ivan, kje si?« In odgovor nazaj: »Sledi luči …« Za pestro vzdušje in nenehno gibanje rok so dodatno poskrbeli še komarji in ostali leteči nevretenčarji, da pa je adrenalin v krvi še dodatno naraščal, so občasno poskrbeli tudi pari oči, ki so naju spremljali iz daljave. Ko sva ob treh zjutraj zaključila s popisom, oba premočena od pet do glave in brez rezervnih suhih oblačil, je pogled na zvezdnato nebo in oglašanje bobnarice iz daljave vsaj za trenutek omilil boleče noge. Tisto noč sva z Ivanom popisala rekordnih 15 koscev. 

 

Kosec – skrivnostna ptica Cerkniškega jezera Foto: Alen Ploj

 

 

Naslednje leto sem Tomaža zaprosila za drugo ploskev, kjer travinja vsaj ne bo višje od mene. Dobila sem ploskev pod Martinjakom, ki jo skupaj z letošnjim popisom spremljam že pet let. Če je bil pred štirimi leti končni izkupiček popisa 12 koscev, je žal zadnji dve leti stanje izjemno skrb vzbujajoče. V lanskem letu le en osebek, letos nismo na ploskvi po drugem popisu našli še nobenega. 

 

Življenjski prostor kosca predstavljajo negnojeni travniki, ki se jih redko kosi (prva košnja po 15. avgustu), a žal takšna območja ptice najdejo vse težje. Ker gnezdijo na tleh, za uspešno gnezditev in vzgojo mladičev nujno potrebujejo kritje visoke trave. Tradicionalne kmetijske prakse v zadnjih desetletjih izginjajo in kmetijstvo se vse bolj usmerja v intenziviranje in prepogoste košnje. Populacija kosca ne samo na območju Cerkniškega jezera ampak tudi drugod po državi dobesedno izginja pred našimi očmi. Še posebno kritična je zgodnja in sinhrona košnja s hitro kmetijsko mehanizacijo, ki usodno vpliva na stopnjo preživetja legel in mladičev.

 

Cerkniško jezero zaenkrat še vedno ostaja eno izmed najboljših območij za kosca v Sloveniji.  Foto:NRP

 

Neizpodbitno dejstvo je, da se svet okoli nas spreminja. Rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate izgubljamo vsakodnevno. Vendar lahko prav vsak prispeva k izboljšanju. Še tako majhno dejanje lahko pomaga! Za kosca bi bil to že pravilen način in čas košnje. To pomeni pozna košnja po 15. avgustu in košnja od sredine travnika navzven. Lahko pa tudi košnja z ene strani travnika proti drugi. Oba načina košnje bi dala koščevim leglom in mladičem veliko več možnosti za preživetje. Vsaj pet metrov širok in sto metrov dolg pas nepokošene trave pa bi bil za to izjemno ptico in njene potomce samo še dodaten plus.  

 

Na območju Cerkniškega jezera moramo vzroke za slabe rezultate popisa kosca v zadnjih letih iskati predvsem v prepogosti vsakoletni košnji travnikov. Vegetacija tako ostaja zelo nizka, prenizka, da bi se kosci lahko skrivali pred plenilci. Optimalna raba bi bila košnja vsako drugo leto in ptice bi se lahko skrivale v stari vegetaciji lani nepokošenih travnikov. Prav tako je razlog za upad števila koscev tudi v dolgotrajni poplavljenosti travnikov in posledično nizki vegetaciji. Ne glede na vse, pa na srečo Cerkniško jezero, za zdaj, še vedno ostaja eno izmed najboljših območij za kosca v Sloveniji.   

 

Med popisom leta 2022. Foto: Eva Kobe

Popis kosca je svojevrstna avantura, za katero priporočam, da jo vsak izkusi vsaj enkrat v življenju. Koščeva pesem vam bo v ušesih zagotovo odzvanjala še mnogo let. In tako kot jaz boste tudi vi nestrpno čakali na junij, da se ponovno pridružite popisu kosca na tem prav posebnem koščku sveta.  

 

 

Tjaša Zagoršek med obročkanjem škorčevih mladičev.

Tjaša Zagoršek je diplomirana geografinja in varstvena biologinja s strastjo do opazovanja in preučevanja ptic. Fascinirajo jo zlasti sove, ki se jim posveča tako profesionalno kot tudi ljubiteljsko.