HIŠNO PERO: JOŠT STERGARŠEK: KEBROVO LETO

Kot zvok preletavanja letal

Letošnja pomlad je spet postregla z masovnim pojavom majskih hroščev na in ob Cerkniškem polju. Odrasli majski hrošči, ki so dobili ime po mesecu, v katerem največkrat prilezejo iz zemlje, so ponovno rojili v nepreštevnih rojih. Brnenje tisoče in tisoče zajetnih hroščev, ki so si v mraku večernih ur iskali partnerja, s katerim bi poskrbeli za nadaljevanje svoje vrste, je bilo bučno in je spominjalo na zvok preletavanja letal.

"Invazija majskih hroščev," so tarnali domačini. Foto: Vika Zabukovec

 Požrešni škodljivci

Taki prizori se ne zgodijo vsako leto, ko pa se, jih ne moremo zgrešiti. Ne samo zato, ker je sam pojav tako velikega števila živali naenkrat nič manj kot fantastičen, ampak tudi zato, ker lahko ti hrošči prav zato povzročijo tudi veliko ekonomsko škodo, če se lotijo poljščin ali sadnega drevja. Odrasli hrošči namreč jedo liste, cvetove in mlade poganjke in lahko v takih 'hroščevih letih' krošnje dreves povsem oskubijo. Tudi ličinke majskega hrošča, ki v zemlji tri do štiri leta živijo in rastejo na račun prehranjevanja s koreninami, lahko ogolijo obsežne zaplate travnikov.

 

Brnenje tisoče in tisoče zajetnih hroščev, ki so si v mraku večernih ur iskali partnerja, s katerim bi poskrbeli za nadaljevanje svoje vrste, je bilo bučno in je spominjalo na zvok preletavanja letal. Posnetek: Vika Zabukovec 

 Je res majski hrošč na Svetu le za to, da povzroča preglavice in škodo? 

Čeprav je morda odgovor na prvi pogled jasen, ni čisto tako … velika populacija ličink majskih hroščev pomembno vpliva na kroženje hranil v tleh, saj razkrajajo organsko snov in tako gnojijo zemljo. Tako odrasli osebki kot ličinke pa predstavljajo tudi pomemben vir hrane. Za hudournike, rdečenoge postovke, velike skovike, rjave srakoperje in marsikatero drugo ptico, prav tako pa za rovke, netopirje in ostale žužkojede ali vsejede sesalce je z beljakovinami bogata ličinka ali zajeten majski hrošč prava poslastica. Na ta način tudi majski hrošči pomembno prispevajo k biotski pestrosti in pravilnemu delovanju prehranjevalnih spletov, poleg tega pa odrasli hrošči opravljajo nepogrešljivo delo opraševalcev.

Za marsikoga požrešna pošast ima v naravi pomembno funkcijo. Foto: Peter Janjič

Od ogrca do kebra

 V Sloveniji živijo tri vrste iz rodu majskih hroščev. To so mali majski hrošč (Melolontha hippocastani), listni hrošč (Melolontha pectoralis) in majski hrošč (Melolontha melolontha). Slednji so množično zaznamovali mesec maj na Cerkniškem.

Majski hrošč, tudi poljski majski hrošč (Melolontha melolontha), spada v družino skarabejev.Foto: Vika Zabukovec

Vse tri vrste v stadiju ličinke, ki jim pravimo tudi ogrci, živijo v tleh. Tu se v glavnem hranijo s koreninicami rastlin in se po določenem času, ko se dovolj razvijejo, v tleh zabubijo. V bubi, podobno kot pri dnevnih metuljih in drugih žuželkah s popolno preobrazbo, poteče neverjeten proces, v katerem se telo ličinke dobesedno razgradi in nato pod vplivom hormonov in drugih snovi ponovno sestavi v obliko odrasle živali. Ko pride njihov čas, se odrasli hrošči izkopljejo iz tal in v iskanju hrane in partnerja odletijo v širni svet.

Požrešna ličinka majskega hrošča je podoba, ki si je vrtnarji in kmetje ne želijo videti na svojih obdelovalnih površinah. Foto: Wikimedia Commons (Danny Steaven)

Ali so res kebrova in nekebrova leta?

Praviloma majski hrošči v tako velikem številu rojijo vsakih nekaj let in si na ta način 'zagotovijo', da plenilci ne morejo poloviti vseh in s tem večjo možnost preživetja populacije. Množični pojavi osebkov niso značilni le za majske hrošče, ampak tudi za mnoge druge vrste in so rezultat spleta okoljskih dejavnikov in kompleksnih odnosov med organizmi, zlasti med plenom in plenilci … V naravi so vrste prilagojene na sobivanje z drugimi vrstami, zato bi majski hrošči in vrste, ki se vsake toliko časa masovno pojavijo, že izumrle ali pa v izumrtje pahnile druge vrste, če bi povzročale več škode kot koristi. Če ne gre za invazivne vrste, je množično pojavljanje prej znak, da je narava dobro ohranjena in naravni procesi nemoteno potekajo, kot pa znak, da je z našim okoljem kaj narobe.

Parjenje majskih hroščev. Foto: Eva Kobe

Škodljivec ali koristnež?

Škoda ali korist pa je relativna zadeva, praviloma odvisna od gledišča. Za gospodarje kmetijskih zemljišč množični pojav majskih hroščev pomeni škodo, če se ti lotijo njihovih poljščin ali sadovnjakov. Od dobrega stanja kulturnih rastlin na njihovi zemlji je odvisna blaginja ali celo preživetje ljudi, zato bi jim morali na ta način povzročen izpad dohodka povrniti. Vsesplošna uporaba strupov, zlasti insekticidov, namreč ne more in ne sme biti rešitev, saj se delovanje biocidov navadno ne ustavi pri 'ciljni vrsti'.

Škodljivec ali koristnež? Foto: Peter Janjič

Se še spomnite poletij, ko je bilo treba vetrobransko steklo že na izletu po Sloveniji večkrat oprati? To so bili opraševalci, na katerih sloni preživetje mnogih vrst, tudi ljudi, in nova 'normala', ko z avtomobilskega stekla ni več potrebno čistiti zmaščenih žuželk, je resnična škoda. Zanjo pa smo krivi ljudje in nihče drug.

Sajenje 'medovitih rastlin' za hrano čebelam tu ne bo pomagalo. Rešitev je lahko le zmanjšana uporaba strupov, ki morijo opraševalce … s kranjsko sivko vred.

 

Besedilo: Jošt Stergaršek, sodelavec Notranjskega parka, biolog

Foto: Peter Janjič

 Vir: 

- http://www1.pms-lj.si/animalia/galerija.php

 

- S. Brelih, A. Kajzer in A. Pirnat. SCOPOLIA No 70: 1-386 (2010). Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 4. prispevek: Polyphaga: Scarabaeoidea (= Lamellicornia)