GOSTUJOČE PERO: SAŠA DROBNIČ: VŠEČ MI JE, KO PREPOZNAVAM PTICE IN RASTLINE

Imam se za ponosno domačinko, čeprav nimam tipičnega notranjskega naglasa in prihajam z Rakeka. Na Cerkniškem jezeru sem že kot majhna preživela kar nekaj časa. Družinski sprehodi, kolesarjenje, plavanje, drsanje. V spominu imam še vedno kasnejše pustolovščine s prijatelji; ko smo odšli do »Selima« na sladoled (danes slaščičarna Sladki kot) in nato obvezno še do Cerkniškega jezera namočit noge. Ampak Cerkniškega jezera in njegove okolice nikoli nisem dojemala kot nekaj posebnega, tukaj sem bila doma in tako pač je.

Kotički Notranjskega parka, vsakič odeti v druge barve. Foto: Saša Drobnič

Prišla so moja študijska leta na Fakulteti za turistične študije - Turistica, ko sem se za 6 let preselila na Obalo. Sprva sem redno, vsak vikend, prihajala domov, si iskala poletno delo v domačem kraju ... potem pa sem ostala na Obali. Dodobra sem spoznala delo v turizmu in kaj pravzaprav pomeni »masovni turizem«. Ko nisem mogla v miru priti od točke A do točke B, da ne bi na vsakih 5 metrov morala uporabila zvončka na svojem Poniju. Pa sprejem avtobusnih skupin v casinoju, kjer obiskovalci komaj čakajo, da dobijo svojo brezplačno kavo in zapravijo podarjenih 20€ v obliki voucherja, ali pa delo v gostinstvu v času korone. In prav zaradi vsega tega sem komaj čakala, da spet pridem domov na obisk in uživam v miru, tišini in prekrasni naravi, ki tukaj vlada.

S kolegom iz Notranjskega parka Rudijem med akcijo izkoreninjanja invazivne zlate rozge. Foto: Jošt Stergaršek

 

Po zaključenem študiju sva se s fantom odločila, da se preseliva nazaj na Notranjsko. Uspešno sem si našla službo kot turistična informatorka v Notranjskem parku in šele takrat sem začela gledati na Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Menišijo, Križno jamo in vse ostale kotičke, kot na nekaj zares posebnega. Mislila sem, da o tem območju veliko vem, pa sem kmalu spoznala, da poznam le mali delček v tem ogromnem, zanimivem mozaiku. Na tej točki bi se rada zahvalila svojim kolegom, ki potrpežljivo odgovarjajo na moja neskončna vprašanja glede rastlin, živali, delovanja krasa in o njegovih pojavih, zgodbah, kulturi in dediščini.

Ne moreš na Cerkniško jezero, ne da bi srečal kakšno žival. Foto: Saša Drobnič

Všeč mi je, ko na sprehodu že prepoznam določene ptice (in to po oglašanju!), določeno vrsto rastline ali stopinje živali v blatu. Začela sem biti bolj pozorna na malenkosti, ki dajejo naši mistični deželi Cerkniškega jezera edinstvenost in unikatnost. Prav na podlagi tega se je »rodila« ideja o Uganki tedna, ki jo enkrat tedensko objavim na Facebook profilu Notranjskega parka. Iskanje idej za Uganko tedna me spodbuja, da raziskujem skrite kotičke, iščem zanimivosti in s tem še dodatno poglabljam svoje znanje, ki ga rada posredujem obiskovalcem. Še bolj pa mi je všeč, ko me obiščejo prijatelji z drugih delov Slovenije, saj komaj čakam, da jim pokažem, kje živim. In niti eden do zdaj še ni bil razočaran ali ravnodušen.

Najljubša družba pri raziskovanju Notranjskega parka je psička Blue. Foto: Armin Pašić.

Podobna zgodba je z obiskovalci, ki obiščejo Center za obiskovalce Cerkniško jezero, preden se odpravijo na raziskovanje Notranjskega parka. Predstavim jim celoten Notranjski park, kaj lahko v njem počnejo, vidijo in kaj lahko pričakujejo. Nekateri se po raziskovanju ponovno ustavijo v Centru z dodatnimi vprašanji, še posebno poleti, ko vode v jezeru ni.

Ko obiskovalcem povem, da na isti površini lahko plavamo, čolnarimo, drsamo, se sprehajamo in kosimo travo, ostajajo brez besed. Foto: Saša Drobnič

Najpogostejši vprašanji sta: »What do you do with all the fish? Where are the fish?« (Kaj naredite z ribami? Kje so ribe?), »When should we come back to see the Lake?« (Kdaj naj se vrnemo, da lahko vidimo jezero?). Ko jim razložim, kako Cerkniško jezero deluje, kaj na njem in ob njem počnemo v posameznem letnem času, ostajajo brez besed. Veliko obiskovalcev zagotovi, da česa tako posebnega še niso videli in da se definitivno vrnejo nazaj. In prav ti mali komentarji dajo vedeti, da smo res doma na prav posebnem koščku sveta. In kako zelo smo za to lahko hvaležni.

 

Saša Drobnič se je ekipi Notranjskega parka pridružila lani. Deluje v Enoti za turizem, pogosto jo boste srečali kot informatorko v Centru za obiskovalce Cerkniško jezero, pa tudi ob jezeru, kamor zelo rada zahaja v svojem prostem času.