HIŠNO PERO: INDIJANCI IN KAVBOJCI V RAKOVEM ŠKOCJANU

Spodnja fotografija prikazuje Indijance plemena Apače pod Malim naravnim mostom v Rakovem Škocjanu. Posneta je bila leta 1964 med snemanjem filma Winnetou II. 

 

Apači pod Malim naravnim mostom v Rakovem Škocjanu.

Več filmov o pogumnem Apaču Vinetouju so v 60. letih 20. stoletja posneli po istoimenski seriji knjig, ki jih je napisal nemški pisatelj Karl May. Najbolj priljubljena izmed filmov, Winnetou I in Winnetou II, je režiral legendarni režiser Harald Reinl. Glavne vloge v filmu so odigrali Američan Lex Barker kot Old Shatterhand in Francoz Pierre Brice kot Winnetou. Zgodba se dogaja na Divjem Zahodu, a za lokacijo snemanj niso izbrali ZDA, ampak takratno Jugoslavijo. Snemali so večinoma na Hrvaškem: Tulovi Gredi, prelazu Mali Alan in Paklenici. Nekaj prizorov je posnetih na Plitvičkih jezerih. Del zgodbe pa je posnet tudi v Sloveniji. Leta 1964 so posneli prizor v Županovi jami, Postojnski jami in Otoški jami ter v Rakovem Škocjanu. Tako je, prav v našem čudovitem Rakovem Škocjanu, od koder obstajajo fotografije, ki so objavljene v filmski knjigi.

 

Zgodba drugega filma o Vinetouju nadaljuje pripoved iz prvega dela. Old Shatterhand in Vinetou se znajdeta v središču konflikta med belimi naseljenci in Indijanci. Vinetoujevo ljudstvo, Apači, se trudi ohraniti svojo sveto zemljo in se brani pred invazijo belih naseljencev, ki si želijo rudnike srebra. Old Shatterhand in Vinetou združita moči, da bi preprečila eskalacijo konflikta, razkrila krivce za nerede in zadostila pravici. 

Spodnje fotografije prikazujejo iste lokacije v Rokavem Škocjanu med snemanjem in danes.

 

Filmi o Vinetouju so bili slavni tudi zaradi slikovite narave in spektakularnih akcijskih prizorih, pa tudi po nepozabnem prijateljstvu med glavnima junakoma. Igralca Lex Barker in Pierre Brice sta odlično upodobila svoji vlogi ter prispevala k priljubljenosti in uspehu filma.

 

Zanimivo je, da so za snemanje nekaterih prizorov uporabili lokacijo v današnji Sloveniji, natančneje v Rakovem Škocjanu. Prav kulise Rakovega Škocjana so dodale edinstveno ozadje za nekatere prizore v filmu, ki sonaj bi se odvijali na Divjem Zahodu. 

V nemško govorečih deželah je Vinetou absolutna klasika med pustolovskimi zgodbami, tako roman kot film. Slavni Apaški poglavar jezdi po prostrani ameriški preriji v spremstvu krvnega brata Old Shatterhanda.

 

 

Filmski igralec Pierre Brice v svoji najslavnejši vlogi Winnetouja.

 

Generacija tistih let se še vedno z ganjenostjo spominja tako knjig kot filmov o velikem plemenitem junaku Vinetouju, danes pa, ko poznamo politično korektnost, knjigo ponekod prepovedujejo. Nemška založba Ravensburger Verlag, specializirana za otroško in mladinsko literaturo, je lani preklicala tisk dveh knjig o Winnetouju in sporočila, da bodo razmislili tudi o nadaljnjem tisku drugih knjig s tem junakom. Ugotavljajo, da so knjige polne romantičnih predstav o Indijancih in klišejev in da so skrajno rasistične. Pa čeprav gre za popoln plod domišljije Karla Maya. Pisati jih je začel leta 1875 le na podlagi svojih predstav. Šele več let pozneje je šel enkrat in edinkrat v Severno Ameriko in še takrat ni prišel do Divjega zahoda. Tako kot Divjega zahoda med snemanjem filma o Vinetouju niso videli njegovi igralci in ustvarjalci. So pa videli magični Rakov Škocjan.