HIŠNO PERO: LETOŠNJI AVGUST NAM JE PRINESEL ŠTIRI METRE

Letošnji začetek avgusta nam je postregel z nenavadno visokim vodostajem Cerkniškega jezera za ta poletni mesec. 10. avgusta je merilna postaja Dolenje Jezero kazala 402 centimetra. Lani ob tem času je bilo jezero povsem brez vode.

Območje požiralnikov Rešeto je letošnji avgust (2023) polno vode. Foto: Damjan Intihar
 

Lani (2022) ob tem času je bilo Rešeto videti takole. Foto: Eva Kobe
 
Vodostaj na Cerkniškem jezeru se s pomočjo dveh merilnih postaj Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) - na Gorenjem in Dolenjem Jezeru - spremlja od leta 1954, torej slabih 70 let. Od tistega leta do danes je jezero avgusta samo enkrat preseglo 4 metre vodostaja, in sicer 18. 8. 1977, ko so namerili 410 cm. Tistega leta je bil po arhivskih podatkih ARSO vodostaj vse leto visok.
 
Vir: Arso
Veliko vode je bilo tudi avgusta 2008,
ko so na Dolenjem Jezeru namerili 312 cm.
 
Pogled na Cerkniško jezero 9. avgusta 2023 z Orleka. Foto: Tine Šubic 

 
Pogled z iste točke (Orlek) 11. avgusta 2023. Foto: Damjan Intihar

Obilno deževje novembra leta 2000 je prineslo vodostaj 65 cm nad ograjo mostu v vasi Dolenje Jezero, višina vode pa je segala do sredine spodnjega križišča. Februarja leta 2014, po žledu, je segala do vrha robnika na zgornjem delu parkirišča v vasi Dolenje Jezero. A za jesen visoke vode niso neobičajne. Za poletje so. Poleti so domačini vajeni, da namesto jezera gledajo gole požiralnike ter pašnike in travnike, ki jih kosijo. Ne pa vode.

Običajna avgustovska podoba Cerkniškega jezera. Avgust 2022. Foto: Eva Kobe

Požiralniki Rešeto. Avgust 2022. Foto: Eva Kobe

Letošnje katastrofalne poplave so občini Cerknica prizanesle. Jezero je bilo pred obilnimi padavinami v prvih dneh avgusta namreč brez v vode in deževje ga je "le" napolnilo, ne pa tudi razlilo do naselij. Poplav v poletnem času tu sicer ne pomnijo, tudi zabeležene niso, se je pa Cerkniško jezero nazadnje razlilo do hiš na Dolenjem Jezeru leta 2000 (novembra) in 2014 (februarja). A ne v poletnem času.

 
V poplavah leta 2014 je bila okrepčevalnica v vodi, pod vode je bilo tudi celotno parkirišče. Kjer so na tej fotografiji table, danes stoji Center za obiskovalce, ki je grajen na višini, višji od stoletnih poplavnih voda. Foto: Tine Šubic

Februar 2014. Foto: Tine Šubic

Še ena velika ojezeritev je bila leta 1971, ko je voda prišla do spodnjega križišča na Dolenjem Jezeru, a tedaj je bila cesta čez nasip 40 cm nižja, tako da bi višino vode lahko primerjali s tisto iz leta 2014.

O poplavah do leta 1852 je pisal Franz Kraus (1834 - 1997), avstrijski raziskovalec krasa, ampak le o tistih na Planinskem polju, katerih višino pogojujejo tudi vode Pivke in Hotenjke. A to ne pomeni nujno, da so bili tako močni ekstremi istočasno tudi na Cerkniškem jezeru. O tem lahko le ugibamo.


Cerkniško jezero 11.8. 2023. Foto: Damjan Intihar

 
Stržen, glavni vodotok Cerkniškega jezera, 13. avgusta 2023. Foto: Eva Kobe

Franz Kraus je s svojimi raziskavami dosegel, da sta Kmetijsko ministrstvo in Deželna vlada Kranjske prav na podlagi objav njegovih strokovnih člankov in prizadevanj, leta 1866 naročili izdelavo načrta za preprečevanje poplav na kraških poljih v porečju Ljubljanice. O visokih vodah Planinskega polja Kraus zapiše:

- 1801/02: voda sega do kapele ob takratni glavni cesti

- 1820: hrib Jakovica je postal otok, vas Laze delno poplavljena

- 1843/44: poplava od novembra 1843 do junija 1844, kjer voda izgine le za 8 dni

- 1851/52: velika povodenj od novembra 1951 do zime 1952

- 1875/76: povodenj traja od decembra 1875 do aprila 1876

- 1892: srednje visoka voda

O še eni poplavi v Cerknici, tisti iz leta 1933, pa je obsežen zapis na Starih slikah.

 

Dolenja vas deluje kot otok in je skoraj nerazpoznavna. Fotograf je najverjetneje slikal iz cerkve Sv. Lovrenca, ki stoji na koncu Dolenje vasi. Do nje pa je zagotovo lahko prišel samo s čolnom. Datum: 24. 9. 1933, avtor: neznan, zbirka: Joži Mele. Vir: Stare slike.

Takole zapišejo o fotografiji: "V letu 1933 se je deževje začelo 20. septembra, se med 21. in 23. septembrom stopnjevalo, ter doseglo izredno velike količine padavin. Ponehalo je šele 24. septembra, kar je posledično povzročilo velike poplave v naših krajih. Cerkniščica je prestopila bregove in se razlila po velikem delu Cerknice in Dolenje vasi, saj struga le tu poteka po sredini omenjenih naselij, tako da si lahko samo mislimo, koliko gorja so med poplavami preživljali prebivalci ob njej. Poleg tega so bile ob Cerkniščici številne žage in mlini, ki so bili prav tako zelo izpostavljeni in v nevarnosti, da jih odnese." Kasneje so Cerkniščico, enega od glavnih pritokov Cerkniškega jezera, regulirali v eno samo široko strugo, zato tako ne poplavlja več. 

 


 

 

Komentarji

Priljubljene objave