GOSTUJOČE PERO: MIHA MODIC: RAKOV ŠKOCJAN – SKRITI BISER NOTRANJSKEGA REGIJSKEGA PARKA

Dolina Raka. Udornica, ki je nastala z udorom jamskega stropa enkrat v davnini, ko je bila narava del procesov na Zemlji in se je ni dojemalo kot znamenitost, ničesar se ni ščitilo in so naravni procesi potekali brez človekovega vpliva. Človek pa jo je oblikovati in spoznavati začeli v pradavnini in železni dobi, o čemer pričajo arheološke najdbe. V času turških vpadov je nudila zatočišče lokalnemu prebivalstvu, mnogo kasneje pa so moč reke Rak izkoriščali žagarji iz okoliških krajev.

Rakov Škocjan: kraj, kjer Narava ustvarja čudeže.

Če zanemarim vrednost Rakovega Škocjana kot naravne in kulturne znamenitosti in se ozrem v ne tako davno preteklost, ko še ni bilo naravoslovne učne poti, usmerjevalnih in poučnih tabel, lahko predstavim Rakov Škocjan skozi drugačno perspektivo, in se vprašam, kaj smo storili od takrat. 

V času turških vpadov je območje cerkvice Sv. Kancijana nudilo zatočišče lokalnemu prebivalstvu.

Škocjan je bil za nas, najbližje mu sosede, nekaj drugega kot naravni biser – bil je pač naš in na tak način smo ga tudi dojemali ter skrbeli zanj. Poleti nam je nudil kopališče in prostore za piknike, spomladi in jeseni zgolj prijetno okolje za nedeljske sprehode, pozimi pa smo ga po navadi pustili pri miru, kot medveda, ki si nabira moči med zimsko hibernacijo.

Že takrat je bilo nemalo govora o razvoju turizma v Rakovem Škocjanu in prepotrebnih spremembah v tej smeri. Super, to pomeni, da se bo Škocjan razvil, spoznal ga bo svet in nenazadnje bo imelo tudi lokalno prebivalstvo nekaj od tega. In se je začelo … Prepovedali so »piknik place«, na kopališču nas je začel preganjati najemnik, ker smo menda pocokljali preveč trave, ki jo je kosil, čez čas je lastnika zamenjal hotel, ki s svojo skromno ponudbo ne zadovolji niti domačinov. Razvoja turizma pa od nikoder. Edini približek turističnim dejavnostim ponuja Turistično društvo Rakek, ki s svojimi aktivnostmi poskuša spet približati Škocjan predvsem lokalnemu prebivalstvu.

Rakov Škocjan bi lahko postal turistični raj za vse sezone.

Pa so bile ideje in predlogi, kako izboljšati ponudbo. S parkirišči za avtodome bi privabili kakšnega gosta več, z ureditvijo piknik prostorov bi v Škocjan spet privabili domačine, tudi kakšen voden ogled Škocjana ne bi škodil, pa vožnja s kanuji po reki Rak, da ne govorim o prekrasnem podzemnem svetu, ki bi ga lokalni poznavalci z veseljem razkazali.

Vse lepo in prav, če se ne bi stvari ustavile pri statusu Rakovega Škocjana, vsaj pojasnila lokalnih veljakov so taka. Že od 1949 je namreč krajinski park, spada pa tudi v Ramsarsko območje – območje mednarodno pomembnih mokrišč. In zaradi tega se menda ne sme v Škocjanu narediti nič. Še dobro, da je cesta, ki poteka skozenj, državna, ker drugače bi najbrž še to pojedla narava. Težava je menda tudi v vikendaših, ki menda s svojim vplivom krojijo usodo Škocjana. No, tu pa se vprašam: kje pa živimo?

Ali v Rakovem Škocjanu res ne znamo razviti sonaravnega turizma?

 

Zlata nit tega mojega zapisa je vprašanje, kaj in kako naprej z Rakovim Škocjanom. Ali res ne znamo razviti sonaravnega turizma, odpreti svojih biserov širši populaciji in predvsem zadovoljiti različnih interesov? Mar je edini način za razvoj turizma zapiranje in omejevanje, ali pa lahko z ustreznimi rešitvami odpremo Škocjan za raznovrstne aktivnosti?

Rakov Škocjan ni Cerkniško jezero, niti ni Postojnska jama. Je pa zagotovo notranjski biser, ki si zasluži pozornost. Prav lahko bi obiskovalcem ponudili edinstveno izkušnjo z vodenim sprehodom po naravoslovni učni poti. Iz izkušenj lahko povem, da ta štiričlanski družini z majhnima otrokoma vzame vsaj tri ure. Poleti bi lahko okrog »debele hoje« dajali v najem prostore za piknik, kot to počnejo v Idrijski Beli. V Posočju na primer, obiskovalcem za ogled vsake najmanjše naravne znamenitosti zaračunajo neko simbolično vstopnino in nihče se ne pritožuje nad tem. Seveda bi bilo potrebno urediti tudi ustrezne parkirne prostore, sanitarije in ostalo obvezno infrastrukturo. A to vse v luči ohranjanja Rakovega Škocjana takega, kot je.

Rakov Škocjan ponuja najrazličnejše dogodivščine.

 

Možnosti je veliko, le pogovarjati se moramo o njih in iskati rešitve, ne pa na vsakem koraku videti le nešteto nepremostljivih ovir. Malo zdrave kmečke pameti nikoli ne škodi.

 

Rakovčan Miha Modic je že drugi mandat svetnik v občinskem svetu Občine Cerknica. Je tudi člsn sveta zavoda Notranjski park in na splošno precej aktivrn v lokalnem okolju.