HIŠNO PERO: DEJVID TRATNIK: Bomo Cerkniško jezero preimenovali le še v polje?

Podnebje se v zadnjih desetletjih naglo spreminja, kar se odraža tudi na vodostaju Cerkniškega jezera. Ogromna količina vode, ki se je vsako pomlad in jesen tu pojavljala, je v preteklosti zasluženo dobila ime jezero. Včasih je veljalo pravilo, da se je voda tu zadrževala tudi do 9 mesecev na leto. Letos imamo namesto pregovorno jesensko polnega jezera oktobrsko sušo in s tem je na sporedu tudi ponovno reševanje jezerskih rib pred poginom.

Retje, eno od območij požiralnikov Cerkniškega jezera, je že presahnilo. Za oktober je to neobičajno.
  Foto: Tine Šubic

In kaj so pokazale uradne meritve in analize padavin in vodostajev v zadnjih desetletjih? Podatki so potrdili nekatere že splošno znane ugotovitve domačinov, in sicer, da je Cerkniško polje dejansko ojezereno vse manj časa, vse bolj pa so izraziti vremenski ekstremi. To pomeni, da so v zadnjem obdobju prisotna tako dolgotrajna sušna obdobja v zimskem in poletnem času, kot tudi visoke, a kratkotrajne poplave. Kratkotrajnejše poplave na Cerkniškem polju so tudi posledica spremenjenih odtočnih značilnosti v hidrografskem zaledju polja, kar je povezano z drugačno razporejenimi padavinami med letom. Ob primerjavi povprečij padavin lahko opazimo, da se v obdobjih 1971 - 2020 spomladanska, poletna in zimska povprečja padavin na območju Cerkniškega polja zmanjšujejo, medtem ko se jesenska malce zvišujejo. 

Letošnji začetek jeseni je prinesel praznjenje, namesto polnjenja jezera. Foto: Tine Šubic

Letošnji začetek avgusta nam je postregel z nenavadno visokim vodostajem Cerkniškega jezera za ta poletni mesec. 10. avgusta je merilna postaja Dolenje Jezero kazala 402 centimetra. Leto poprej ob tem času je bilo jezero povsem brez vode. 

 

Štiri metre visok vodostaj v avgustu 2023.
  Foto: Damjan Intihar

Pogled z opazovalnice (Orlek) 11. avgusta 2023. Foto: Damjan Intihar

V obdobju 1967 - 2006 so bile spremljane razlike v štirih desetletnih obdobjih, ki kažejo na izrazito odstopanje v vodostaju v spomladanskih mesecih od konca marca do junija. Zaskrbljujoč je podatek, da se je v zadnjih dveh desetletjih vodostaj v spomladanskih mesecih znižal za kar 21% v primerjavi z obdobjem 1967–1986. Zaradi tega pojava so za razliko od obdobja 1967–1986 sedaj večje poplave v jesenskem obdobju in ne v spomladanskem. Višina srednjega vodostaja jezera se je v proučevanem obdobju znižala za 42 cm, višina najvišjega vodostaja Cerkniškega jezera pa za kar 144 cm, kar ima za posledico, da jezero med letom prej odteče.

 

Običajna poletna podoba Cerkniškega jezera. Foto: Eva Kobe

V času svojega študija sem veliko prebiral stare slovenske časopise izpred 100 in več let. Takrat se je veliko pisalo o številu katastrofalnih poplav s škodo na Cerkniškem polju. Med letoma 1880 in 1940 so na Cerkniškem jezeru na primer zabeležili kar devet takih povodnji, torej je bila na manj kot sedem let ena takšna. 

 

Na današnje spremembe v vodostaju vplivajo tudi podnebne spremembe. Foto: Jošt Stergaršek

 

V drugi polovici 20. stoletja je bilo povodnji manj oziroma jih sploh ni bilo, vsaj ne tako obsežnih kot v letih poprej. Le-te se ne pojavljajo več, kar lahko pripišemo tudi različnim posegom na polju, ki so se izvajali v preteklosti, skladno s potrebami po gospodarskem izkoriščanju območja Cerkniškega polja. Današnje stanje Cerkniškega jezera, vodotokov in njegovih požiralnikov je tudi odraz podnebnih sprememb, ki pa so še toliko bolj izrazite zaradi preteklih človekovih posegov za osuševanje ali zadrževanje vode na kraškem polju. 

 

Estavela Skadulca - voda iz nje lahko priteka ali odteka. Foto: Eva Kobe

Posledic žal ne bomo mogli preprečiti, lahko pa jih vsaj omilimo. V bodoče bo tako potrebno zaradi ohranitve vodnega bogastva tudi v morebitnih spremenjenih pogojih preudarno razmišljati o sonaravnih načinih zadrževanja vode, pri čemer je treba dolgoročno v čim večji meri izrabiti naravne možnosti: krepitev gozdnih hidroloških funkcij, okrepitev zadrževanja vode v obstoječih naravnih zadrževalnikih vode (obnove nekdanjih strug, rekonstrukcije nekdanjih ponornih jam, ohranitev in obnovitev že obstoječih jezov).

Reševanje rib na Cerkniškem jezeru se zadnja leta dogaja (ne le poleti) tudi v marcu in aprilu. Letos bo celo oktobra. Foto: Eva Kobe

 

Notranjski park je z vrnitvijo struge Stržena v okljuke dosegel zadrževanje večje količine vode v sušnem obdobju.
  Foto: Arhiv NRP

 

Obnovljeni okljuki na Cerkniškem jezeru. Foto: Arhiv NRP

Ob nadaljevanju obstoječih trendov bo spreminjanje vodostaja zelo vplivalo predvsem na plovbo, drsanje in košnjo kmetijskih površin. Letna razporeditev in obseg jezerskih poplav neposredno vplivata tudi na rastline in živali ter na celoten ekosistem, ki se je skozi tisočletja  razvil na jezeru in se prilagodil njegovemu presihanju in spreminjanju. Pa se bo ta prilagoditev rastlinstva in živalstva zgodila tudi tokrat?

Se bo rastlinstvo in živalstvo Cerkniškega jezera uspelo prilagoditi tudi posledicam podnebnih sprememb? Foto: Jošt Stergaršek

 

Dejvid Tratnik je kot profesor geografije in zgodovine nepogrešljiv strokovni sodelavec Notranjskega parka. Glavno področje njegovega raziskovanje sta tako fizična geografija, predvsem geomorfologija ter krasoslovje in zlasti njuna povezanost s človekom kot glavnim preoblikovalcem. Zasebno je Dejvid predan ribič in ljubitelj narave.