GOSTUJOČE PERO: SUZANA JUS: KAKO KOPENSKE PTICE PREČIJO ODPRTO MORJE

 

Ob menjavi letnih časov se ptice selivke odpravijo na dolgo in zahtevno pot med gnezdiščem in prezimovališčem. Pri tem številne prečijo odprto morje. Kako ta podvig uspe velikim kopenskim pticam, ki v nasprotju z  vodnimi vrstami ne morejo pristati na gladini, da bi se nahranile in odpočile, ampak morajo razdaljo preleteti brez enega samega postanka?

RIBJI OREL (Pandion haliaetus)

Ribji orli se ne selijo v jatah, ampak posamično. Celo družine ne letijo skupaj; na prezimovanje na jug se najprej odpravi samica, mesec zatem samec, nato pa še mladiči. Pri prečkanju velikih razdalj čez morje takih počivališč, kjer bi si lahko odpočili tudi ribji orli, ni. (Foto: Bojan Bratož)

Ornitologi so stoletja domnevali, da lahko velike kopenske ptice opravijo le morske prelete, krajše od 100 kilometrov, in se zato letenju nad odprtim morjem izognejo. Z novostmi na področju tehnologije GPS so prišla tudi nova spoznanja. Ko so prostoživeče ptice opremili z majhnimi sledilnimi napravami in pregledali podatke, se je izkazalo, da mnoge kopenske ptice med redno selitvijo brez premora preletijo več sto ali celo več tisoč kilometrov odprtega morja.

AMURSKA POSTOVKA (Falco amurensis)

Amurska postovka gnezdi na območjih severne Kitajske in jugovzhodne Sibirije. Vsako leto potuje čez Indijo in Arabsko morje na prezimovanje v južno Afriko. (Foto: https://commons.wikimedia.org; Vir: http://www.hkbws.org.hk/BBS/viewthread.php?tid=23387)

Da bi bolje razumeli selitvene vzorce in strategije velikih kopenskih ptic, ki opravljajo dolge morske prelete, so raziskovalci z Inštituta Maxa Planck in Univerze v Konstanci v Nemčiji raziskovali še globlje. V študiji, objavljeni leta 2021, so spremljali selitev 65 ptic petih različnih vrst, preučili 112 GPS-sledi, zbranih v devetih letih, in jih primerjali z ustreznimi globalnimi podatki o ozračju, da bi tako določili ključne dejavnike, po katerih kopenske ptice izbirajo čezmorske selitvene poti.

ČOPASTI SRŠENAR (Pernis ptilorhynchus)

V najobsežnejšo raziskavo selitev velikih kopenskih ptic doslej je bil vključen tudi čopasti sršenar. (Foto: https://commons.wikimedia.org)

Skrivnost osupljivo dolgih letov

Zamahovanje s perutmi terja ogromno energije, zato velike in težke kopenske ptice s to tehniko ne bi zmogle neprekinjeno leteti več sto kilometrov. Že prejšnje študije so pokazale, da ptice med takšnimi potovanji izkoriščajo veter v hrbet. To je vodoravni veter, ki piha v smeri letenja in jim pomaga prihraniti energijo.

V študiji iz leta 2021 so po analizi zbranih podatkov prišli do novih ugotovitev – vseh pet preučevanih vrst je poleg vetra v hrbet izkoriščalo tudi silo vzgona oz. vzgonski veter. Ta zmanjša upor, s tem pa porabo energije med letom.

SOKOL SELEC  (Falco peregrinus)

Sokol selec, ena izmed proučevanih vrst ptic zadevne študije, je v Sloveniji splošno razširjen in naseljuje večji del države. Najbolj pogost je v Posavskem hribovju, obrobju Celjske in Ljubljanske kotline, Savske ravni in Vipavske doline. (Foto: https://commons.wikimedia.org)

»Do nedavnega so  domnevali, da je vzgonski veter nad morsko gladino šibek ali da ga sploh ni. Mi smo dokazali, da to ne drži,« je dejala dr. Elham Nourani, vodilna avtorica študije. Ptice selivke izbirajo poti, kjer so razmere za ugoden veter in vzgon optimalne, kar jim pomaga, da neprekinjeno preletijo več sto kilometrov nad morjem. Svoje selitvene poti celo spreminjajo, da lahko med preletom maksimalno izkoristijo ugodno gibanje zračnih mas.

Spretni pernati jadralci

Nadvse zanimive kopenske selivke, vključene v raziskavo, so gotovo čopasti sršenarji (Pernis ptilorhynchus). Te velike ujede med vsakoletno selitvijo z Japonske v jugovzhodno Azijo prepotujejo 700 kilometrov čez Vzhodnokitajsko morje. Na skoraj 18-urno neprekinjeno potovanje po morju se odpravijo jeseni, ko so razmere za pretok zraka idealne in se s pomočjo vzgornjika lahko dvignejo do en kilometer nad morsko gladino. Vzgornjik prav tako učinkovito izkorišča ribji orel (Pandion haliaetus), ki ga lahko v času pomladanske in jesenske selitve opazujemo tudi pri nas. Ko ga dvigajoči se zračni tokovi ponesejo visoko nad odprto morje, lahko na krilih vetra jadra ure in ure.

 Butastur indicus

Vsak oktober ogromne jate azijske vrste ujede Butastur indicus (ang. grey-faced buzzard) v Narodnem parku Kenting na Tajvanu pričarajo enega bolj spektakularnih prizorov selitve ptic. Letos je park, prav tako oktobra, gostil tretjo mednarodno konferenco o Butastur indicus in ujedah selivkah z namenom ohranjanja vrst v prihodnosti. (Foto: https://commons.wikimedia.org)

Gre za najobsežnejšo študijo tovrstnih selitev doslej, ki ne bi bila mogoča brez mednarodnega sodelovanja številnih znanstvenikov. Razkriva, kako močno so mnoge kopenske ptice med morskimi preleti odvisne od ozračja in vremenskih vzorcev. Hkrati je odlična podlaga za naslednje študije, s katerimi bi lahko predvideli, kako bodo na te ptice  vplivale podnebne spremembe.

 

BESEDILO: PREVOD IZ TUJEGA TISKA (VIR:  https://www.mpg.de/17436480/0907-ornr-how-land-birds-cross-the-open-ocean-987453-x (10. 8. 2023))

BESEDILO PODNAPISI SLIK: Maja Košuta

 

 

 SREDOZEMSKI SOKOL (Falco eleonorae)

Sredozemski sokol je dobil ime po kraljici Eleonori Arborejski, ki je leta 1392  prepovedala jemanje mladičev sokolov in drugih ujed iz gnezd. Gre za enega izmed prvih ukrepov v zgodovini, ki se spogleduje z varstvom narave. (Foto: https://commons.wikimedia.org)