GOSTUJOČE PERO: URŠA GAJŠEK IN DAMIJAN DENAC: 25. POPIS BELE ŠTORKLJE PRINAŠA NOVE REKORDE

Letos obeležujemo 25. obletnico začetka rednega popisa bele štorklje v Sloveniji. Popis, ki ga na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opravljamo vsako leto že od leta 1999, je letos prinesel nove rekorde.

Bela štorklja (Ciconia ciconia) (foto: Urša Gajšek)

Popis bele štorklje

Popisujemo po mednarodno uveljavljeni metodi. Med popisovanjem, ki poteka  med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejemo, obiščemo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverimo stanje gnezd in gnezditveni uspeh. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, saj od njih dobimo dragocene podatke, ki jih sami ne moremo pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezditve, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih. Na popisu si vsako gnezdo vedno podrobno ogledamo in ocenimo, ali je stabilno in varno, ter po potrebi kasneje organiziramo njegovo sanacijo. Ta poteka v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, upravljavci zavarovanih območij (če je poškodovano gnezdo na zavarovanem območju), pristojnimi elektro službami in gasilci.

Med popisom bele štorklje obiščemo vsa gnezda v Sloveniji. (foto: Urša Gajšek)

Na DOPPS-u se zahvaljujemo vsem popisovalcem gnezd, članom, prostovoljcem in informatorjem, brez katerih popisa ne bi bilo.

 

Letos je v Sloveniji gnezdilo največ parov doslej

Med celotnim letošnjim popisom je popisovalce spremljal občutek, da je letošnje leto posebej bogato za štorklje. Zasedale so namreč celo gnezda, ki so bila prazna in neobiskana tudi 10 let!

Občutek ni bil lažen: prav na 25. obletnico vseslovenskega popisa smo zabeležili rekordnih 300 gnezdečih parov, kar 31 parov več kot v lanskem letu, ko smo zabeležili predhodni rekord – 269 gnezdečih parov. Kljub rekordni zasedenosti pa je bila rodnost, torej število mladičev, ki so poleteli, povprečna. Letos je poletelo 473 mladičev, največ doslej pa v letu 2020 (596). 

V 25 letih je iz slovenskih gnezd belih štorkelj poletelo skupaj 11.107 mladičev.

Na gnezditveni uspeh bele štorklje v veliki meri vpliva vreme, predvsem v mesecu maju. V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je maja hladno in deževno, veliko pogine. V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda in tako povečajo verjetnost preživetja drugih mladičev. V zadnjih letih se pojavlja nova nevarnost za mladiče – pogostejša silovita poletna neurja s točo, ki jih lahko ubijejo ali celotno gnezdo celo sklatijo na tla. Tudi letos smo zabeležili nekaj takšnih primerov, a je kljub vsemu večina mladičev uspešno poletela in so bili vplivi neurij nanje le lokalni.

 

Rekordi

Rekord št. 1: Najbolj uspešno gnezdo

Samo eno gnezdo je bilo uspešno vseh 25 let. To je gnezdo v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju, iz katerega so prav vsa leta poleteli mladiči – skupaj kar 75, v povprečju 3 na leto.

Rekord št. 2: Največje število mladičev v enem gnezdu

Leta 2014 smo v Novi vasi na Blokah zabeležili kar 6 mladičev bele štorklje.

Leta 2014 je iz gnezda v Novi vasi na Blokah poletelo kar 6 mladičev. (foto: Damijan Denac)

Rekord št. 3: Najbolj varovano gnezdo

Najbolj varovano je zagotovo gnezdo, ki so si ga štorklje zgradile na dimniku zapora Dob pred dvajsetimi leti.

Rekord št. 4: Najbolj “skrajni” gnezdi

Najbolj severozahodno gnezdo v Sloveniji je na smreki na Bledu, najbolj jugozahodno pa je nastalo letos na cedri v Ilirski Bistrici. Obe gnezdi je letos neurje povsem razdejalo, a na srečo so varuhi štorkelj obe gnezdi rešili, ptice v njih pa so uspešno nadaljevale z gnezdenjem.

Populacija belih štorkelj v Sloveniji narašča

Populacija belih štorkelj v Sloveniji narašča in se vztrajno širi proti zahodu, na območja, kjer v preteklosti ni gnezdila. Na Gorenjskem, kjer je leta 1999, ob začetku vseslovenskega popisa, gnezdil le en par štorkelj, smo jih med letošnjim popisom zabeležili kar 18. Vedno več belih štorkelj je tudi na Dolenjskem, kjer beležimo tudi najvišjo rodnost.

V povprečju v Sloveniji iz gnezda poletita dva mladiča bele štorklje, na Dolenjskem pa kar trije.

Populacija pa ne narašča v vseh regijah po Sloveniji. Ugotovili smo, da se s Pomurja, kjer je tradicionalno gnezdila, odseljuje, tam beležimo tudi najnižjo rodnost. Razlog za to je pomanjkanje hrane v intenzivni kmetijski pokrajini, kjer prevladujejo velike monokulturne njive. Od leta 1999, ko je na Murski ravni gnezdilo 81 parov, se je število do lanskega leta zmanjšalo na 46 parov, kar je bila najnižja zabeležena vrednost v zgodovini popisa. V letošnjem letu je v Pomurju gnezdilo 54 parov, kar je 8 več kot lani. To povečanje je verjetno posledica priseljevanja in ne splošnega izboljšanja razmer za štorkljo v tej regiji. Čas in popisi v prihodnje bodo pokazali, ali se je upad populacije na Murski ravni končno ustavil.

 

Na DOPPS-u se zahvaljujemo vsem varuhom belih štorkelj – popisovalcem gnezd, članom, prostovoljcem in informatorjem, brez katerih popisa ne bi bilo. Zahvaljujemo se Ministrstvu za naravne vire in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v okviru monitoringa financirata popis štorklje na območjih Natura 2000. Še posebej pa Zavodu za varstvo narave, elektro podjetjem in gasilcem, ki neposredno sodelujejo pri intervencijah na gnezdih in nameščanju gnezditvenih podstavkov. Zahvala gre prav tako Azilu za prostoživeče živali in vsem drugim veterinarskim ambulantam, ki pomagajo poškodovanim štorkljam in jim omogočijo vrnitev v naravo.